Počitnice za mlajše odrasle 9/11

Nadaljevanje sobotnega dne ...

Nisem si še dobro opomogla od izleta s čolnom, ko sem bila povabljena na pivce v enega obpristaniških barov. Povabila sta me dva od fantov, kmalu pa se nam je pridružila še ena od punc. Razvila se je zanimiva debata o področju mojega dela, o tem, kakšni fantje so mi všeč, pogovarjali pa smo se tudi o čistosti in o tem, da nimam rada dotikov tujih ljudi. No, in pri tej temi smo se ustavili za precej dolgo. Čudno se jim je zdelo, kako to. Rada imam objeme in dotike, a le od ljudi, ki jih imam rada. Ker zelo kmalu začutim, ali je objem podarjen ali pa se me dotikajo zato, ker hočejo nekaj od mene. In slednja reč je že zloraba. Fantoma nikakor ni šlo v plajbo, kako ločim. Nisem znala razložiti. 

In ko sva se s tisto punco vračali proti hiši, me je vprašala: "Anja, res me zanima, kako ločiš, kakšne oblike dotik je?"

Ni mi bilo treba veliko razmišljati, pa je skozi moje misli švignilo kot strela: "Ob dotiku, ki je zloraba, me postane strah." Sveti Duh, hvala! Do tistega trenutka se mi ni sanjalo, kako ločim. Zdaj pa končno znam razložiti. Če je dotik podarjen, vzbuja prijetne občutke. Če je zloraba, prinese s sabo strah. In strah ni od Boga.

Če se vrnem nazaj na Kaprije ... ta dan je bila na vrsti za kuho moja skupina. Pripravili smo odlične špagete po oglarsko (carbonara). Njami! Vseeno pa je bil po večerji prostor še za pivce v dobri družbi. Privoščila sem si ga z nekaterimi novimi in starimi prijatelji, pridružil pa sem nam je tudi Robert. 

Nakar slišim prijateljico, ki je vprašala enega od fantov: "Kupujem drug avto. Kakšnega predlagaš?"

Robert se je obrnil k meni in rekel: "No, vidiš, to je vprašanje, ki se ga postavi fantu, ki ga želiš bolje spoznati."

Odvrnila sem: "Hm. Jaz sem naše fante vprašala samo, kakšna je njihova profesija, od kod so doma, koliko imajo bratov in sester ..."

Pa je modro ugotovil: "Potem ti že ni bilo treba postavljati takih vprašanj," in z gesto pokazal na prijateljico in njenega sogovornika.

"Mogoče res ne." Mi je pa dal veliko za misliti.

Zakaj nisem postavljala globljih vprašanj? Ker nisem prišla na speed dating ampak samo vzpostavljati stike, se družiti in imeti lepe počitnice.

Zakaj pa nisem imela potrebe po spoznavanju? No, in tukaj se je malce zataknilo. Ne vem, če mi je res pivo dalo toliko modrosti, ampak v tistem trenutku sem spoznala, da sem imela cel teden veliko družbe, ki se je kar sama nabirala okrog mene. Nikoli do zdaj še nisem občutila, kako je, če si priljubljen. Tokrat je bilo prvič. In sem noro hvaležna za to izkušnjo in za vse, ki ste klepetali z mano in se z mano (in tudi meni) smejali. Dala mi je potrditev, da se razvijam in spreminjam v dobro smer. Da je imelo oktobrsko podiranje notranjih zidov dobre posledice. Zdaj si dovolim biti do vseh takšna kot sem v resnici: topla, prijetna, prijazna, dobrodušna, pa tudi ranljiva ... 

Je pa imel ta način komunikacije med drugim stranske učinke. Tudi mladeniči so se radi družili z mano. In zaradi tistih nekaj, ki so me radi videli (hvala, fantje, iskreno cenim vašo prijaznost in pozornost), nisem opazila globljih vprašanj in želje po spoznavanju kakšnega drugega, ki je manj zgovoren in prodoren. Moram pa vsekakor še delati na komunikaciji in opaženju drugih. Imam še veliko prostora za rast :).

In, ker je bil to zadnji skupni večer, smo, kot kakšni najstniki, morali izkusiti še kaj novega: nočno kopanje in opazovanje planktona!

Plankton je ponoči čudovit. Na naši plaži ni bil viden kot na tejle fotki.  Ko smo prišli v vodo, pa se je ravno takole svetlikal. Foto: splet

Kopalke, brisača, armič, lučka in akcija. Preoblekli smo se kar na plaži, itak nas nihče ni mogel videti :P, in se pazljivo odpravili v vodo. Pazljivo zaradi ježkov. Zadnji večer si res nisem želela stopiti na kakega igličastega ubožca. Še preden sem pomočila nožice v vodo, smo že slišali iz vode: "U, tale plankton pa ni nateg, tako kot sem bil prepričan!"

In čez minuto z iste strani: "No ... vsaj kakšne iskrice okrog mene v tem tednu!" Seveda sem še isti trenutek planila v krohot. Juj, tale mladenič ga pa pihne! V našem tednu Kaprij se res ni na veliko iskrilo od novo zaljubljenih parčkov (ali pa tega nisem opazila), je bilo pa med nami luštno in prijetno vzdušje.

Ni minilo prav dolgo, ko je taisti mladenič odplaval malce iz skupine in se čez minuto vrnil: "Sem šel malo na stran," nismo vedeli, kaj naj s to informacijo, "sem prišparal 5 litrov vode, ker nisem potegnil vode na stranišču." Mi pa v krohot! Pri vsaki pipi v hiši so namreč nalepljena opozorila, da je treba z vodo varčno ravnati (itak, saj smo na otoku, ki nima svojega izvira studenčnice - tako kot smo navajeni od doma), v kopalnici pa piše, da pri tuširanju porabimo 10 litrov vode na minuto. In 15 litrov, če vode med ščetkanjem zob ne zapremo. In 5 litrov pri enem splakovanju straniščne školjke. Hahahahaha!

Tale plankton res ni nateg. Čudovit je! Čeprav nas v vodi ves čas po malem zbada in ščipa, je pa ponoči naravnost čudovit. Nisem se mogla odločiti, ali se počutim kot morska deklica ali kot zvončica. Kakorkoli sem se premaknila, se je okrog mene zaiskrilo kot bi vsipala zvezdni prah. Kot bi okrog mene ob vsakem gibu migotale čisto drobne kresničke. Waw! Kakšen čudež narave! Kolegica biologinja mi je povedala, da se svetlika zato, ker ga nenadno gibanje vode vznemiri. To v biti pomeni, da mu je šlo naše miganje pošteno na živce :P.

Res je bilo čudovito in bi še kar ostala v vodi ter se igrala s svetlikanjem -> ja, prav ste prebrali. Tiste kresničke so v meni prebudile otroškost, ki bo jo lahko gojila še nekaj ur; ampak ostali so šli ven, pa sem šla še sama.

Kakšen čudovit zaključek čudovitega dneva!

Nadaljevanje