Najtežje vprašanje in urgenca
Fuuul poln teden. Komaj sem uspela oddelati vse kar sem imela na urniku: služba, sestanek, kino s prijateljico, ene pevske vaje, druge pevske vaje, in imela ves teden v mislih: v petek eno srečanje z mladimi in v soboto drugo srečanje z mladimi. Ok. V soboto zvečer bo vse veliko bolje in lažje. Kako sem se motila! Četrtek večer. Vaje z novinci pri folkorni skupini in takoj za tem na pevske vaje h Katicam. Ob cca. 22.45 sem prišla domov in se, že preden sem prišla v sobo, preobula, ustavila v kopalnici, si obraz očistila ličil, šla na WC in imela v glavi samo še: pižama in spat. V torbici mi je zavibriral telefon. Pogledala sem, kdo kliče: mami. "Mami? Ob 11h zvečer? O, šit! Ziher je nekaj narobe." Oglasila sem se in že po glasu slišala, da so bile moje slutnje pravilne: "Ravnokar se peljem proti Ljubljani. Atija je zadel infarkt in je trenutno z rešilcem na poti na urgenco." Sesedla sem se in imela v hipu solzne oči. Kakšen šok! Vedela sem, da mora