Odločitve, same odločitve ...
Tako. Pa sem nazaj. BIlo je superfajn in se šele danes, drugi dan po vrnitvi, spuščam nazaj na realna tla. Ja, saj že vidim, kaj delajo vaši možgančki ... Zagotovo sem koga spoznala. Ali pa me je masiral kak simpatičen mišičnjak. Ali pa sem imela vodno posteljo. Ali pa sem namesto na slovenski obali pristala na Tenerifih ... Nič od tega. :) Zelo fajn sem se imela predvsem zato, ker sem imela mir: z nikomer mi ni bilo treba komunicirati, z nikomer se mi ni bilo treba ukvarjati, ni bilo nobenih užaljenih frisov in samovoljnih dejanj drugih, niti pretiranega hrupa in obveznosti ... Imela sem svoj mir in tišino. In moč svojih odločitev. Z odločitvami pa je bilo takole: pojma nisem imela, da sem tako neodločna oseba. :) Ker se mi ni bilo treba z nikomer dogovarjati in nikomur prilagajati, sem imela vsakič znova cel monolog v smislu: "Ali naj grem najprej na zajtrk ali na kopanje? Ali bi se šla kopat v notranji bazen, ali raje v zunanjega ali pa celo v morje? Bi raje plavala ali