Coprnica Zofka

September. Čudoviti dnevi, ki sem jih ponavadi preživljala v službi v šolstvu. To leto se mi je nasmehnila sreča in jih lahko preživljam po svoje. Doma ali po svetu. S prijateljico sva se dogovorili, da bova dva dneva preživeli na morju. Predlagala je Pulo, poiskala apartma za 70 eur za dve noči za obe, zložila vso najino prtljago v svoj avtek, pobasala še mene in sva se odpeljali proti Hrvaški. V petek je ati dobil klic ene od lokalnih tetic: "Živjo. Se vaša Anja še vedno ukvarja s petjem? Bi lahko dobila njeno cifro??" "Ja, še poje. Trenutno je na dopustu, ti pa lahko dam njeno cifro." In jo je dobila. Še isto dopoldne sem med pohajkovanjem po Puli dobila klic s številke, ki mi je bila nepoznana: "Dober dan, sem dobila Anjo?" "Ja, Anja tu." "Tukaj tainta. Saj še poješ, kajne?" in mi je po pritrdilnem odgovoru naložila, kako sem nekega dne lepo pela v njihovi farni cerkvi. "Zadnjič sem videla, da si na veselico prišla sam

Na vrhu stopnic je postal in pogledal okrog sebe. Mislila sem, da pa le imam nekaj sreče pri zmenkih in vstala s svojega sedeža. V tem trenutku je šel v notranjost, moje srce pa je zavzdihnilo od razočaranja :(. Torej moram še malo čakati :(. Ura je ravnokar odbila sedem, zato sem se odpravila po stopnicah navzgor. Ravno, ko sem stopila na vrhnjo, je skozi vrata prišel mladenič, ki je pred minuto samozavestno korakal po stopnicah. Razgledal se je, me opazil in se mi nasmehnil. Vrnila sem nasmeh in stopila korak proti njemu.  "Anja?" mi je ponudil roko in dodal: "Ker nimam tvoje fotke, nisem vedel, kako izgledaš." "Ker sem sklepala, da se bova že nekako našla, ti je nisem poslala." Sledila sem njegovemu samozavestnemu koraku do bližnjega bara, kjer mi je nakazal stol pri eni od miz, sam pa sedel na sosednjega. Ter začel pogovor. Točka! Bil je zgovoren in zabaven sogovornik ter mi je večkrat postavil podvprašanja glede podatkov, ki sem mu jih odpisov

Sredi poletja sem se spomnila, da že nekaj mesecev nisem odprla e-pošte, ki jo uporabljam samo za spletne zmenke. Ker ne želim, da vsi vedo moje ime in priimek, je tak način prav uporaben :). Je pa malo nerodno, če tega mejla ne odpreš par mesecev. In prav to se mi je zgodilo, zato sem mladeniču odpisala z dolgim zamikom :/. Sredi poletja sem odpisala in sva si dopisovala vse do konca avgusta. Sodeč po napisanem je zanimiv mladenič, ki ima rad naravo, svoje nečake in ima izrazit občutek za skrb za svoje bolne in ostarele starše.  Točka! Mislim, da je dobro posebej poudariti, da sem v njegovih mejlih našla veliko ločil, ki so bila postavljena na pravih mestih. Tudi to mi veliko pove o njem: če ne drugega, vsaj to, da se potrudi, za sabo še enkrat prebere in popravi vragolije tiskarskega škrata. Točka! Večkrat mi je odpisal, da sva si zelo podobna in si me čedalje bolj želi spoznati v živo. Ko sem začutila, da je stavek res iskren in da si tudi sama želim srečanja, sem odpisala pri