Coprnica Zofka

V meni Počitnice za mlajše odrasle na Kapriju še vedno odzvanjajo. Posebej naši pogovori. Precej zanimivo je bilo zadnji dan, ko smo debatirali na plaži in imeli "počasni krog". Mamini sinčki; zakaj pride do tega? Lahko sami otroci naredimo kaj proti temu, da nas mame ne bodo razvajale? Tukaj je en od mladeničev moje starosti povedal, da je v njegovo sobo, ko je pakiral za na ta dopust, prišla mama, prinesla gate in spraševala: "Imaš sončno kremo? Kaj pa ... kaj pa ... ? In pravi: "In jaz sem ji kar rekel: ma, mami, bom že sam zrihtal." Bravo, mladenič! Super reakcija odraslega sina, ki želi mami na lep način povedati, da je njena skrb odveč.  Ob tem pa razmišljam: "Bogve, kakšne mame bomo me." :P. Katere stvari so tiste, ki so ti všeč na nasprotnem spolu, da osebo opaziš v množici? Naši odgovori so bili različni. Vsi smo se strinjali, da najprej opazimo zunanjost (le kako bi kaj drugega), nas pa večina ni dala kaj veliko na to. Ja

Če se spomnite, sem v enem prvih zapisov z DeLuxe Kaprij napisala svoje načrte/naloge/namene za ta teden: vsakodnevno plavanje do Otočka, zgodnje vstajanje in ogled sončnega vzhoda na najvišjem vrhu otoka in zapisovanje doživetij. In skupni seštevek? S prvo točko ni bilo nič oz. sem plavala samo dvakrat do otočka in nazaj. Ostale dni je bilo  deževno, preveč valov ali sem plavanje izpustila zaradi vtisa meduze. Očitno mi izpolnitev te točke ni bila namenjena. In vse bolj vidim, da je bila taka Božja volja. Druga točka mi je uspela. Celo zelo fajn sem se imela :). No ... tretjo točko pa ste lahko videli sami. Tudi to sem odkljukala. In ko sem te dni razmišljala, kaj je tisto poslanstvo, zaradi česar sem čutila nujo, da grem na te počitnice. In dojela: ožig meduze. Čudno, ane? Kot sem napisala v četrtek, sem v šibeniški katedrali molila za to, da bo moja molitev za prijateljevo družino bolj goreča.  Moram priznati, da je ob meduzi postala veliiiiko

Še vedno nedelja ... ... na poti domov ... Prav lepo je bilo videti, kako smo se posedli po busu. Ko sem pogledala fotke s poti proti počitnicam za mlajše odrasle , je bil sedežni red precej drugačen. Npr.: Dekle, ki je moralo na poti na počitnice nujno sedeti spredaj, ker ji je drugače rado slabo, je na poti proti domu popolnoma ozdravela: v predzadnji vrsti je sedelo ob prijetnem mladeniču. 💕 Ptički pravijo, da sta se tudi po počitnicah že dobila ... In dekle, ki je že večkrat prišlo na Kaprije in v vsem tem času spoznavalo mladeniča: v celem tednu sta nekajkrat plavala do Otočka, na busu pa sedela skupaj. Ko sem med potjo malce pošpegala proti njima, sta se držala za roke. Ko pa sem morala (seveda zaradi nujne intervencije sedečih za mano: povedati šalo), poklekniti na sedež, sta roki dala vsaksebi. Kako sta bila ljubka! 💗💗💗 Pa simpatična fant in dekle, ki sta po prihodu v Ljubljano, ko smo se vsi ostali že tlačili v avtomobile, obstala na samem in nekaj brskala po tel

Nedelja Dan za odhod domov. Ampak! Tačas se lahko zgodi še velikoveliko zanimivega! Tokrat sv. maša ni bila že pred zajtrkom, ampak po njem. Imeli smo slovesno sv. mašo v cerkvi, pri kateri smo peli ob kitarah. Bilo je tako prijetno in čarobno. Polno hvaležnosti, veselja, sreče, miru ... Že za uvod so trije udeleženci sestavili uvodno pesem na melodijo Ooo, vsi slavite Boga. Prav luštno so naredili :). In pridiga? V času pridige sta pričevala zakonski par, soudeleženca počitnic, ki sta se spoznala pred enim letom, na počitnicah za mlajše odrasle na Kaprijah. Ja, točno tu! Kako lepo sta povedala vsak o svojem iskanju, strahovih, pa potem o tem, kako se je odvijalo spoznavanje od prvega dne Kaprij naprej ... Waw! Poslušali smo z odprtimi usti in s hvaležnostjo v srcih. Pri prošnjah pa je vsak dobil srečnega izžrebanca in zanj povedal prošnjo. Jaz sem za mladeniča prosila: "Naj prepozna lepotico, ki mu je namenjena, jo osvoji in odpelje v romantični jutri." Ena od punc

Sobota A veš tist, k se total veseliš izleta s čolnom in res noro uživaš v vožnji? A veš tist, k punce na čolnu tako zelo navdušiš za sedenje na krmi, da potem, ko končno sprobajo, slišiš: "A veš, da je res tako zelo fajn kot si pravila," in seveda potem ne moreš ves čas sama kraljevati na tistem prestolu? A veš tist, k noro uživaš v skakanju v vodo? A veš tist, k te takoj po pristanku v vodi nekaj oplazi po hrbtu, pa to ni simpatičen mladenič? No ... do danes nisem vedela za to. Zdaj pa zelo dobro vem. Meduza ... grrrr ... Moj vtisnjeni hrbet. Takoj po prihodu na kopno sem se odpravila proti hiši, prijazna punca pa mi je ponudila pomoč pri negi kože po srečanju z lovkami meduze. Kož je zdrgnila z mokro brisačo (najbolje je, če je mokra z morsko vodo) in s tem odstranila tiste zgage, ki so še ostale v koži, potem me je namazala z aloe vero. Druga kolegica mi je prinesla tableto proti alergiji in kozarec vode ... Dobila sem še knjigo in revijo, da bo čas hitre

Petek Kdo bi si mislil, da smo že pri petku? Res gredo hitro tele počitnice . Še posebej zdaj, ko so dnevi spet sončni in je veliko časa za kopanje ter ni več valov :). Danes je bila naša skupina na vrsti za kuhanje. To je pomenilo, da smo morali biti v kuhinji že eno uro pred zajtrkom, dve uri pred kosilom in tri ure pred večerjo. Očitno nas čaka zanimiv dan :). Dopoldne nas je gruča 11-ih plavala do otočka. Tik pred ciljem sta se nam pridružila še dva, po pristanku pa še dve dvojici. Torej nas je bilo vseh skupaj 17! Me prav zanima, če nas bo kakšna od prihodnjih skupin zmogla premagati. Mečem rokavico! Za večerjo smo imeli na jedilniku palačinke. To je pomenilo, da je bilo treba speči omlet za 55 ljudi. Ker to rada počnem, sem se javila: 5 ponev, lesena kuhalnica za obračanje, velik lonec mase, ravno prav velika zajemalka, ena ura in pol, Robert in jaz. Druženje in obračanje palačink je bilo čisto fajn opravilo. Ampak če mi jih v prihodnjih 14 dneh ne bo treba peči, bom čist

Četrtek Dan za obisk Šibenika in/ali slapov Krke ter drugi plesni večer. S prijateljico sva dolgo in vneto razmišljali, ali bi šli v Šibenik ali ne. Po eni strani naju je vleklo nekam na samo, po drugi strani pa nisva želeli zamuditi zanimivega dogajanja med soudeleženci. Ker ... to dogajanje je reees zanimivo. Koliko pogovorov, smeha, sproščenosti, veselja, lepih skupnih trenutkov se zgodi v samo enem dopoldnevu! Po drugi strani pa sem želela za botro kupiti uhančke, spominek z dopusta, pa za kakšno urico posedeti v katedrali in se v miru prepustiti Jezusovi toplini ... Zmagalo je slednje. Zato sva skupaj z 10-imi sotrpini, ki so se odpravljali do slapov, vstali ob 5h zjutraj, pozajtrkovali in se ob 6.10 vkrcali na brzibrod. To je neke sorte vodni avtobus, ki te v precej hitrem času prepelje skupaj s prtljago s točke A na točko B. K nama je sedel eden od fantov, simpatičen in dobrovoljen mladenič, ki pametno ve, da se je dobro ob dveh mladenkah, ki imata za ušesi cel kup zani

Sreda Praznik Marijinega vnebovzetja ali velika Gospodnica, kot mu rečemo doma. Namesto, da bi včerajšnji večer in današnji dan preživela na romanju in s soromarji na poti v Novo Štifto pri Gornjem Gradu, sem na Kapriju. Pa sem se že doma odločila za drugačno pešpot v ta namen. Zjutraj smo se najbolj nadobudni in/ali nespečni odpravili na najvišji vrh otoka, Veliko glavico (129 m. n. v.). Vstali smo ob 4.30, se ob 5.00 odpravili po potki mimo cerkve in lahko ob 5.30 v živo opazovali sončni vzhod. Kako je bilo lepo! Čista romantika! Sicer z malce vetra, ampak smo vseeno uživali. Po prihodu v dolino (če se spustu z 129 m na 29 m. n. v. lahko tako reče) sem prijateljico povabila v svoj domek na čokolado. Ko sva si pripovedovali vice in se mastili s čokoladkami, sem se počutila k kakšna najstnica :). Čudovit razgled z vrha otoka. Najbližji otoček je znameniti otok ljubezni. Tudi kasnejši del dneva je bil vetroven in nam je posledično priskrbel valove. Sama nisem navdušena nad nji

Torek Na današnji dan goduje sv. Maksimilijan Kolbe . Ker me njegovo življenje zelo nagovarja, sem se že navsezgodaj, pred sv. mašo (Tokrat nisem zamudila. Jupijupi!), pražnje oblekla. Ena od soudeleženk je v kapeli pod milim nebom komentirala mojo lepo oblekico, pa sem ji povedala, da sem Maksimilijanu že pred leti obljubila: "Če mi zrihtaš moža in otroke, bom prvega sina (če se bo mož strinjal), poimenovala po tebi." Moje pripovedovanje je slišal tudi naš duhovni voditelj in moj pakt z Maksimilijanom razkril še ostalim. Zraven pa pri sv. maši povedal še: "In ko se boste čez leta dobili stari Kaprijci, bo ena ena od vas svojega sina poklicala: "Maksimilijan!" pa se bo 15 dečkov obrnilo k njej. Iz njegovih ust v Božja ušesa ... Celo dopoldne je padal dež. Za nas je bila to super priložnost za druženje, klepet, igranje namiznih iger ... Posebej klepeti so bili prav zanimivi. Eno od vprašanj je bilo: "Anja, ti veš, kakšnega moža si želiš?" "J

Ponedeljek Katastrofa! Budilko sem imela naštimano za ob 6.30, da bi se lahko do 6.50 čisto fajn in v miru uredila in bila 5 min kasneje pred oltarjem pripravljena na sv. mašo. Ampak! Mene ura ni zbudila. Saj ne, da ni budila. Le jaz je nisem slišala. Ker ni bila na jogiju (ker ga pač nimam), nisem čutila tresljajev. Ker pa sem uporabila čepke, nisem slišala glasbe. In tako sem se zbudila ob 7.21. Aaaaaaa! Na hitro sem štartala s preoblačenjem, da sem bila ob 7.30 pripravljena na molitev hvalnic. No … vsaj tam sem bila pravočasno :P. Kot ponavadi, smo tudi tokrat razdeljeni v delovne skupine. Pri tokratnem zajtrku smo sedeli skupaj, da smo se lahko malo bolje spoznali in dogovorili za nekatere reči. Danes smo na vrsti za povezanost z Bogom: branje berila pri sv. maši, molitev pred jedjo in po jedi, vodenje molitev pri hvalnicah in večernicah, smo si pa zadali tudi, da bomo tekom dneva zmolili Očenaš in ZdravaMarijo za celoten teden. Ker včeraj nisem zakoličila svojega dom

12. 8. 2018, nedelja Tako. Pa sem ponovno prispela na ta otok. Priznam, da sem zelo dolgo razmišljala, ali bi šla ali bi za praznik raje ostala doma, nazadnje pa je vseeno zmagala ljubezen do plavanja.  Za prihodnji teden sem se namenila narediti tri stvari:          pogovor z neimenovanim mladeničem,         vsakodnevno plavanje do Otočka ljubezni,         biti del ekspedicije, ki se bo za namen ogleda sončnega vzhoda opravila na najvišji vrh otoka. Mladeniča, ki je v julijskem terminu vznemiril moje srce, ni z nami, tako da nadaljevanja vélike ljubezenske zgodbe 😁 ne boste mogli prebrati (Tudi če bi bil, tega dela svoje zasebnosti (še) ne bi želela deliti z vesoljnim svetom. Pa tudi: tistemu fantu lahko privoščimo malce zasebnosti, kajne?)  Ker je prva točka odpadla, sem namesto nje izbrala novo nalogo zase: vsak dan zapisovati zanimive dogodivščine in opažanja ter jih po prihodu domov strniti v tele zapiske. Torej: ura je 23:12 in ležim v šotoru. Vrt pred

Vem. Izgleda, kot da ves ljubi cajt počitnikujem. V resnici ni tako. Ampak sem se sama odločila, da želim čimveč uživati. In to so potem skoraj počitnice, a ne? Tudi, če mečeš v puhalnik, hodiš k sv. maši, pripravljaš lazanjo ... lahko ob tem maksimalno uživaš :). To poletje se imam res lepo in sem Bogu neskončno hvaležna za te občutke. Res je, da še vedno malo podoživljam počitnice , res pa je tudi, da vam o nadaljevanju romantičnega dela tistih počitnic ne bom povedala kaj dosti. Tako, da kar pozabite na ideje v tej smeri :). Predvsem pa od teh počitnic pogrešam plavanje do Otočka. Že v ponedeljek po vrnitvi domov so moje mišice skandirale: "Ho-če-mo pla-vat! Ho-če-mo pla-vat!" Pogrešam tudi zvok škržatov in pljuskanja morja, morske sončne žarke, petje v triu in v skupini, klepetanje, hitre kroge, vožnjo s čolnom, plesni večer, skupne sv. maše in molitev ... No ... je pa nekaj, česar SPLOH ne pogrešam. Komarjev in hrvaške evforije ob svetovnem nogometnem prvenstvu.