Coprnica Zofka

No, toliko o tem, koliko sem ažurna. v zadnjem času mi toliko dogaja, da v moji glavi kar vre od povedi, idej, zapisov, a jih nimam časa zapisati: gripa, vikend za mlajše odrasle, zdravilišče z babico ... No ... zdaj sem tu in bi bil čas, da neham mlatiti prazno slamo :). Moja prejšnja objava je prijateljico spodbudila, da me potisne v meni neznane vode. Novinar Aleteie jo je poklical, če pozna kakšno samsko osebo, ki bi bila pripravljena ob Valentinovem dati intervju. Pravi, da se je spomnila name. Zanimivo ... ob vseh samskih ljudeh, ki jih pozna in poznajo njo, se ona spomni name. No ... V torek zvečer mi je za to povedala in me vprašala, če bi bila pripravljena povedati nekaj o sebi. V sredo okrog poldneva sem dobila klic: "Živjo, Lojze pri telefonu. Motim?" Dogovorila sva se za srečanje ob topli pijači v enem od lokalov glavnega mesta, jaz sem skočila še pod tuš in pred ogledalo (ličila, pa to ...) in se odpravila na pot. Sem vedela, kaj bom govorila? Niti pod r

Te dni sem se slišala s kolegico, s katero se malokrat vidiva. Ko pa se, sva srčno veseli snidenja in radi klepetava :). Njeno vprašanje, kako sem kaj in, če sem še vedno sama, me ni ujelo čisto nepripravljeno. Veliko tistih, ki me imajo radi, me s skrbjo to vpraša. Če sem iskrena, mi postavi isto vprašanje tudi veliko tistih, ki so samo firbčni in jim v resnici ni tako zelo mar zame. Moj odgovor je vedno isti. Je pa razplet pogovora pri enih in drugih različen. S prvimi sem se pripravljena o tem pogovarjati, drugim pa samo odgovorim in skušam zamenjati temo :P. To je približno tako prijeten pogovor kot vrtanje zoba. Želiš si, da tiste luknje že v štartu en bi našli in upaš, da bo čimprej mimo :P. Z njo sem se bila pripravljena pogovarjati o tej temi in vrtanje niti ni bilo preveč boleče. Ker me ima rada in mi je vprašanje postavila iz skrbi zame. In ker vem, da z možem tudi molita zame in za Tisto srečanje, sem potrpežljivo odgovorila po resnici. Vprašala me je tudi, če se kaj