Coprnica Zofka

Nekaj objav nazaj sem zapisala, kako me živ krst ne spravi na TV. No ... sledi prva novica o zarečenem kruhu. Nekega lepega februarskega dne sem ugotovila, da moram plesat. Na bolj pogosti in cenejši bazi kot so bili salsa tečaji enkrat tedensko po 2 šolski uri za 40 €. To letno kar nanese. Še posebej, če nimaš bajne plače :P. Pa sem takrat o tem potarnala kolegu s seminarja za vodje odraslih folklornih skupin, ki mi je ob tem navrgel, naj pridem v torek ali četrtek ob 19.30 na Kongresni trg 1 na Marolta. Pa sem res šla. In takoj ob vstopu zmotila pevsko vajo približno desetih deklet, ki jih je vodila Adriana Gaberščik. Po tem sem ostala tudi na plesnem delu vaje in kmalu mi je Akademska folklorna skupina France Marolt, s tem pa tudi ljudski plesi in glasba, zlezla pod kožo. Z naslednjo sezono sem postala tudi članica taiste pevske skupine, ki sem jo slišala takrat in se imenuje Pevke Akademske folklorne skupine France Marolt (AFSFM). Samo na približno vsakih 20 let se na AFSFM n

Hvala! V resnici pa ... nimam pojma, kako to, da se vam zdi branje mojih zapiskov tako zelo zanimivo :). Res je, da je večina zapisanega utrinek iz mojega življenja. In res je tudi, da se nam vsem zdijo resnične zgodbe najbolj zanimive ... Priznam, tudi sama rada pogledam kak film po resničnih dogodkih ali preberem kak življenjepis. A se mi zdijo te reči veliko bolj zanimive kot moje življenje. Objavljam že od 17. septembra 2016. To je bil en dan po tem, ko sem diplomirala. Vseeno pa kot začetek mojega blogerstva (hihi, kako se to načrtovano sliši :P) štejem dan, ko sem postala dipl. prof. In niti pod razno si nisem predstavljala, da bo nekega dne 12 tisoč ogledov mojega branja. Od tistega dne do današnjega je minilo 810 dni, kar je dni za 2 leti, 2 meseca in 19 dni + danes ali 26 mesecev in 19 dni + danes. In danes sem se poigrala s številkami. Kdorkoli je prebral mojo diplomsko , mu kmalu postane jasno, da sem globoko v sebi ljubiteljica statistike in tabelc. Smešno. Do tega

Prejšnjo soboto je Robert (ki organizira Počitniške tedne za mlajše odrasle na otoku Kaprij e) pripravil filmski večer. Bil je deževen večer, s veliko lužami po naši prestolnici, a nas to sploh ni motilo :). Smo vseeno prišli uživat v dobro družbo. In klepetat. In na kuhančka. In pogledat dober film :). Preden se spustim v podrobnosti o filmu, naj povem, da sem bila zelo zelo vesela srečanja s punco z julijskega termina in fantom z avgustovskega termina, ki sta ... <3 <3 <3. ... se že v Cerknico pripeljala skupaj. In proti domu odpeljala skupaj. Ker ona (še) nima svojega avta, mladenič pa je nudil prevoz ravno z njenega konca naše deželice. Potem sta se skupaj pripeljala tudi na moje RD praznovanje. Pa sem ji na samem rekla: "A veš, on je res fajn." In ona: "Jaz že vem, kdo je fajn." "Želela sem te samo opozorit nanj, če ga slučajno sama nisi opazila." "Aja ... no, sem opazila :)." "Kul." In potem sta se tudi odpeljal

... in to ni enostavno. Niti ni enostaven proces, niti ga ni lahko dopustiti. Ker nisem vajena, da se kdo zame potrudi, je to še toliko težje. Vedno sem bila sama. Sama pred svetom, sama sem poskrbela zase ... in potem stopi v moje življenje oseba ali več oseb, ki mi dajo vedeti, da me imajo rade, da so rade v moji družbi, da se jim zdim zanimiva, zabavna, simpatična ... In ne vem, kaj storiti s tem. Ker nisem vajena. Jp, precej zabavna reč ...

Te dni sem imela nekaj fraj uric v enem od zdraviliških krajev. Najprej sem se sprehodila po svežem jutru, izvedela, da je v diagnostičnem centru možno poleg pregleda prebavil opraviti tudi plastično operacijo in uživala v obličjih čudovitih stavb. Predvsem me je z občudovanjem navdalo pročelje osrednjega hotela. Waw! Kakšna veličastna stavba! S sabo sem imela kopalke in brisačo, hladen jesenski luft pa me je spodbudil, da sem si v resnici privoščila razvajanje. In to prav v tem hotelu. Prav vabil me je ... Če povem po pravici, se mi je zdela cena 6 eur precej ugodna. Ko pa sem videla velikost bazena, sem ugotovila, da je povsem realna. Bazen velikosti naše dnevne sobe, v katerem petkrat zamahneš in si na drugem koncu, ne bi mogel v nobenem primeru imeti pridevnika "plavalni". Je bil pa skoraj prazen in poln mehurčkastih možnosti, pa še dva jakuzzija ima na voljo. Mmm ... Že prvi zamah je prebudil spomine na to, kako rada sem v vodi. Kako to, da sem od avgustovskih počitn

Meni se res svašta zgodi ... Prvi dan po prvem zmenku me je v času službe 3x poklical, vmes pa poslal še SMS. In kaj sem si mislila ob tem?  Ful sem vesela, da sem pritegnila tvojo pozornost. In hvaležna, saj si mi s tem lepo nabildal samozavest :). Ampak, da me v času zgolj osmih ur trikrat pokličeš? Nimamo vsi take službe, v kateri lahko urejamo zasebne stvari. Imam pa tak mobilni telefon, ki mi beleži zgrešene klice in pokaže številko, s kate re  sem bila klicana. 🙊 Ker po zmenku nisem bila silno navdušena nad tem, da bi se še kdaj srečala, sem si želela nekaj dni, da uredim misli, izmolim pravo odločitev ter se odločim, kam naprej. Če bi bila stvar drugačna, bi seveda komaj čakala, da dobim glas z njegove strani. Ampak 3 klici in SMS v enem dopoldnevu? En klic in/ali SMS bi čisto zadoščal :). Kontaktiral me je pa še en uporabnik portala . Kul, ane? Ne bi bilo nič takega, če ne bi že po nekaj dneh opazila, da je taisti uporabnik fant sošolke iz srednje šole. Ostala s

Samo kakšna dva meseca po tem, ko sem zavrnila sodelovanje v oddaji Ljubezen po domače, pa so me še enkrat poklicali. Nimam pojma, ali sem govorila z isto osebo, ali ne, sem pa bila povabljena v drugo oddajo. "Dober dan, s TV paprika kličem, _________ pri telefonu." "Dober dan." "Govorim z Anjo?" "Ja, Anja pri telefonu." nisem imela pojma, za kaj gre. Mislila sem si samo: Da me ne bi spet nagovarjali k sodelovanju v tisti oddaji ... "Poznate oddajo Kuham z mamo?" "Ne preveč dobro." "Zanima me ... Bi želeli sodelovati v njej? Z vašo mamo bi kaj skuhali ..." "Hvala, ampak ne bi. Res nimam interesa, da bi bila v kakšni od oddaj." "Mogoče bi si pa vaša mama želela?" In sem bruhnila v smeh: "Ne, moja mami pa zagotovo ne bi." Vsak, ki jo pozna, mu je to kristalno jasno. "Pa če bi jo vprašali?" "Poglejte, poznam jo. Moja mami se želi še manj izpostavljati kot jaz. Re

Sredi julija 2016 sem med intenzivnim pisanjem diplome in učenjem za zadnji izpit dobila klic s POPa: "Dober dan, Barbara tu. Kličem vas v zvezi z vašo prijavo na oddajo Ljubezen na deželi. Rada bi vas povabila k nam na sestanek, da se spoznamo in se vi odločite, ali bi v nadaljevanju še sodelovali z nami ali ne." "Ha? Gospa, se opravičujem ... Slišala sem, da ta oddaja obstaja, ampak prijavila se zagotovo nisem. V resnici sploh  ne vem, o čem govorite." "Vam bom prebrala, kaj piše." In tetica prebere. Same resnične stvari o meni. Še rojstni datum. Baje sta prijavi priloženi še dve fotografiji, s katerih je razvidno, da sem simpatična in nasmejana mladenka. Kaj? Kot da nimam te dni že dovolj težav z vsem možnim. In zagotovo časa na pretek: najtežji izpit plus diploma iz nule, spotoma še služba, pa tudi za spanje in hrano bi rada imela nekaj uric dnevno ... Izvedela sem tudi, kateremu v oddaji predstavljenemu mladeniču sem namenjena. Svašta! Celo tukaj

Več prijateljem se zdi čudno/zanimivo/drzno, da izkušnje z zmenkov objavljam na blogu in FBju. V smislu, da se bo kdo potem še bolj norca iz mene delal. :) Objavljam jih iz dveh razlogov:  da punce, ki zmenkarite, vidite, da niste srečale največjih bikslnov na svetu, čeprav ste sveto prepričane v to.  da fantje vidite, kako se na zmenku ni priporočljivo obnašati in/ali kakšno ravnanje je zelo zaželjeno. Se je pa sproti pokazal še tretji razlog. Izmenjale smo izkušnje. In ob tem sem sama videla, da nisem niti jaz srečala največjih bukseljnov na svetu. :/    Lahko bi napisale knjigo ali naredile skupen blog. Lahko bi pa tudi fantje naredili kaj podobnega. Vem, da sem na nekaterih zmenkih tudi sama kolosalno zavozila in bi izkušnje fantov prišle zelo prav. 😊 Sem pa mogoče na vseh teh srečanjih ugotovila eno zelo pomembno reč: zmenki med dvema, ki se od prej ne poznata (temu se reče zmenki na slepo, al?), so vedno ena čisto nenaravna situacija. želimo se pokazati