Počitnice za mlajše odrasle 3/11
Jutro. Drugi dan ...
... smo začeli s sveto mašo. Pripravili smo kitaro in pesmarice ter vsi zalepljeni prepevali ob daritvi. Bilo je res lepo in preprosto. Molitev hvalnic. In zajtrk.
Prijateljica mi je že prej povedala, da je hrana tu noro dobra. Ker imam sama prefinjen okus (v resnici sem samo izbirčna, ampak se tako veliko lepše sliši :P ), ji nisem čisto zaupala. Se je pa skozi dni izkazalo, da je imela še kako prav. Hvala Bogu! Ivo in Robert sta carja. Njami hrana je bila :).
Hitri krog: poveš ime in od kod prihajaš. Vsak dan je bil vsaj en tak krog in proti koncu tedna so bila vprašanja vedno bolj globoka. Dobra ideja!
Delo po skupinah in skrb za hišo, pa smo se odpravili proti plaži. Krema, 15 minut za vpijanje in končno skok v morje. Ooo, in kakšno morje! Tako čisto, da smo na dnu lahko prepoznali ježke, kumare, pesek, kamenčke ... Direkt za flaširat in domov za v banjo :).
Povabili so nas k plavanju do takooklicanega Otoka ljubezni. Kolegica je pred nekaj leti z enim od fantov soudeležencev plavala do tja in nazaj (pribl. 500 m v eno smer). Čez 4 mesece sta se poročila :P. Precej logično, da so mu nadeli takšno ime, kajne? <3
Zaradi vetra so bili valovi zame previsoki za plavanje do Otočka, sem pa vseeno uživala ob plavanju blizu obale, šalah (predvsem na svoj račun) in smehu ostalih. Bilo je prav prijetno in je čas ob senci borovcev ter oglašanju škržatov hitro minil. Kosilo. Popoldanski lepotni spanec.
Spet plaža. Užitek brez primere. Sonce, toplota, vetrič, dobra družba, plavanje.
Očitno sem magnet za zanimiva vprašanja in pripombe: "Ej, Anja, jaz tebe tako občudujem, ker si tako samozavestna, čeprav si bolj obilna."
"Jah, kaj pa naj," in sem zapela: "Če me hočeš, me vzemi, mene drugega ni."
Ne vem, če je minilo 5 minut, pa ponovno: "Anja, gledam tvoje noge. Pa ti nimaš čisto nič celulita, čeprav imaš bolj obilno postavo!"
"Aaa ... mmm ... ne vem ... tudi če ga imam, se ne sekiram zaradi tega." No ... vsekakor ena najbolj iskrenih oseb na tem ljubem svetu.
Ko je vročina malce pojenjala, smo se ob obali pogovarjali tudi o zmenkarjenju. Povedala sem nekaj izkušenj in smo se ob njih prijetno nasmejali. Upam le, da s tem komu nisem vzela poguma :(.
Po večerji smo šli nazaj na plažo in ob sončnem zahodu opazovali zvezde. Koliko jih je! Fantje so našli aplikacijo, ki preko mobilnega telefona določi ozvezdje. prišla je zelo prav, saj smo brez nje našli samo veliki in mali voz ter kasiopejo, potem se pa počasi neha :(. S sabo smo imeli tudi dve kitari, na kateri sta igrala izvrstna kitarista, mi pa smo uživali ob zvokih in v sliki. Priznam, da bi od lepega kmalu zaspala, zato sem se še isti večer (in ne po polnoči) odpravila proti hiši in sobi, se uredila za spanje, namontirala čepke in začela z večerno molitvijo: "Dobri Oče, hvala za lep dan in zanimivo družbo. Enkrat v tem tednu si želim plavati do Otočka, zato te prosim, da bi enkrat za eno uro dal mirno gladino," in itak že med molitvijo zaspala.
Nadaljevanje sledi ...
... smo začeli s sveto mašo. Pripravili smo kitaro in pesmarice ter vsi zalepljeni prepevali ob daritvi. Bilo je res lepo in preprosto. Molitev hvalnic. In zajtrk.
Prijateljica mi je že prej povedala, da je hrana tu noro dobra. Ker imam sama prefinjen okus (v resnici sem samo izbirčna, ampak se tako veliko lepše sliši :P ), ji nisem čisto zaupala. Se je pa skozi dni izkazalo, da je imela še kako prav. Hvala Bogu! Ivo in Robert sta carja. Njami hrana je bila :).
Hitri krog: poveš ime in od kod prihajaš. Vsak dan je bil vsaj en tak krog in proti koncu tedna so bila vprašanja vedno bolj globoka. Dobra ideja!
Delo po skupinah in skrb za hišo, pa smo se odpravili proti plaži. Krema, 15 minut za vpijanje in končno skok v morje. Ooo, in kakšno morje! Tako čisto, da smo na dnu lahko prepoznali ježke, kumare, pesek, kamenčke ... Direkt za flaširat in domov za v banjo :).
Povabili so nas k plavanju do takooklicanega Otoka ljubezni. Kolegica je pred nekaj leti z enim od fantov soudeležencev plavala do tja in nazaj (pribl. 500 m v eno smer). Čez 4 mesece sta se poročila :P. Precej logično, da so mu nadeli takšno ime, kajne? <3
 |
| Puščici označujeta našo plažo in otoček. Vir fotke: splet. |
Spet plaža. Užitek brez primere. Sonce, toplota, vetrič, dobra družba, plavanje.
Očitno sem magnet za zanimiva vprašanja in pripombe: "Ej, Anja, jaz tebe tako občudujem, ker si tako samozavestna, čeprav si bolj obilna."
"Jah, kaj pa naj," in sem zapela: "Če me hočeš, me vzemi, mene drugega ni."
Ne vem, če je minilo 5 minut, pa ponovno: "Anja, gledam tvoje noge. Pa ti nimaš čisto nič celulita, čeprav imaš bolj obilno postavo!"
"Aaa ... mmm ... ne vem ... tudi če ga imam, se ne sekiram zaradi tega." No ... vsekakor ena najbolj iskrenih oseb na tem ljubem svetu.
Ko je vročina malce pojenjala, smo se ob obali pogovarjali tudi o zmenkarjenju. Povedala sem nekaj izkušenj in smo se ob njih prijetno nasmejali. Upam le, da s tem komu nisem vzela poguma :(.
Po večerji smo šli nazaj na plažo in ob sončnem zahodu opazovali zvezde. Koliko jih je! Fantje so našli aplikacijo, ki preko mobilnega telefona določi ozvezdje. prišla je zelo prav, saj smo brez nje našli samo veliki in mali voz ter kasiopejo, potem se pa počasi neha :(. S sabo smo imeli tudi dve kitari, na kateri sta igrala izvrstna kitarista, mi pa smo uživali ob zvokih in v sliki. Priznam, da bi od lepega kmalu zaspala, zato sem se še isti večer (in ne po polnoči) odpravila proti hiši in sobi, se uredila za spanje, namontirala čepke in začela z večerno molitvijo: "Dobri Oče, hvala za lep dan in zanimivo družbo. Enkrat v tem tednu si želim plavati do Otočka, zato te prosim, da bi enkrat za eno uro dal mirno gladino," in itak že med molitvijo zaspala.
Nadaljevanje sledi ...
Komentarji
Objavite komentar