Pag 2020 2/11 - Počitnice za mlade in mlajše odrasle

Poznate tisto, ko je učiteljica pripeljala razred učencev na kmetijo, da bi jim kmetovalec razložil, kako poteka kmečko delo?

Pa začne gospod: "Zutre najpre ruknem n šnopc, pual grim pa u hlev …"

Pa ga učiteljica hitro prekine, da so zraven učenci in bi bilo dobro, da bi bila vsebina povedanega poučna.

"No, takole je. Zjutraj, ko vstanem, najprej preberem eno knjigico. Potem grem v hlev, da nakrmim krave, svinje in kokoši ter poberem jajca. Potem preberem drugo knjigico. Kmalu pride na obisk sosed, s katerim skupaj prebereva še eno knjigico in se o njej pogovarjava. Po kosilu grem malo počivat. Potem grem še enkrat v hlev, zvečer pa gremo sosedje skupaj k prijatelju sredi vasi, ki ima doma knjigarno." 📕📖📚

Da ne bo pomote … teh knjigic pri nas ni bilo na pretek. Prav vsak od nas bi lahko vsak dan znova sedel za volan brez bojazni, da bi mu posebna aparatura pokazala preveliko načitanost. To le ni bil knjižni sejem. Je bila samo prijetna priložnost za srečanja knjižnega kluba, povezovanje so-počitnikarjev, debatiranje in občasno skupno umivanje zob.

Poleg tega pa … če se veliko potim (kar se pri temperaturah preko 30 stopinj zagotovo), me brez zadostnega vnosa soli, vitaminov, vode in še nečesa (če bi vedla, bi to jedla) zagotovo ta in še naslednji dan boli glava. Problem super reši že pol knjigice z ječmenom in hmeljem, moram pa zagotovo poskrbeti tudi za zadosten vnos vode in slanega mesa in snackov.

No … v biti sem se v prejšnjem odstavku narobe izrazila. Ženske ne švicamo, ampak se svetlikamo. Konji švicajo, moški se potijo, ženske pa se svetlikamo. Le, da sem se jaz bleščala kot taprava kobila 🙈. Te temperature res niso zame. Zaradi v domačih hribih vsaj 5 stopinj nižjih temperatur kot so v dolini, mi je bil še toliko večji šok.

Nekako v tem stilu.
Vir

Po razpakiranju smo se, seveda, namontirali v kopalke in šli na plažo. Za prvič smo izbrali eno najlepših plaž na Hrvaškem, Ručico, ki je od naše hiše oddaljena 10 minut pešakanja.

O, kako je pasal prvi skok v vodo! Vsakič znova uživam, ko me morje tesno objame in vsakič znova se vprašam, le zakaj sem tako dolgo čakala na to.

Če povem po pravici, se tudi tale trenutek sprašujem, zakaj nisem nekje ob morju in zakaj samo poslušam morske zvoke, namesto da bi bila v svojih nobel pikčastih kopalkah ob morju in bi pustila, da morje obliva moja stopala …

Ker sem čisto po naključju odkrila nekaj ploščatih kamnov, sem poskusila, kako dobro mi gre metanje žabic. Priznam, da sem v tem čista nula, ampak uživam. Kar pa je tudi nekaj. Baje so po mojem zgledu to poskušali tudi otroci, ko so me videli. Zagotovo jim je šlo veliko bolje kot meni 😊.

Po prihodu v hišo smo se kar kmalu odpravili u grad na sprehod in pijačo. Ustavili smo se pri prvi konobi, h kateri smo se kasneje še vračali. Že prvi večer nam je dal šef gostilne "kupon s kodo za skupinski popust" in povedal, da je letošnja sezona res slaba. Lepo smo sedeli ob morju in klepetali. Prav prijeten večer.

Nadaljevanje lahko prebereš na tej e-povezavi.