Kaprije DeLuxe 2018 4/12
Sreda
Praznik Marijinega vnebovzetja ali velika Gospodnica, kot mu rečemo doma. Namesto, da bi včerajšnji večer in današnji dan preživela na romanju in s soromarji na poti v Novo Štifto pri Gornjem Gradu, sem na Kapriju. Pa sem se že doma odločila za drugačno pešpot v ta namen.
Zjutraj smo se najbolj nadobudni in/ali nespečni odpravili na najvišji vrh otoka, Veliko glavico (129 m. n. v.). Vstali smo ob 4.30, se ob 5.00 odpravili po potki mimo cerkve in lahko ob 5.30 v živo opazovali sončni vzhod. Kako je bilo lepo! Čista romantika! Sicer z malce vetra, ampak smo vseeno uživali. Po prihodu v dolino (če se spustu z 129 m na 29 m. n. v. lahko tako reče) sem prijateljico povabila v svoj domek na čokolado. Ko sva si pripovedovali vice in se mastili s čokoladkami, sem se počutila k kakšna najstnica :).
Tudi kasnejši del dneva je bil vetroven in nam je posledično priskrbel valove. Sama nisem navdušena nad njimi, saj ob njih ne morem sproščeno plavati (tudi do otočka nisem šla), sem pa ob navdušencih nad dvigovanjem in spuščanjem vode tudi sama začutila del veselja. Ob vzhičenih "o, lej, kakšen velik prihaja" in "vau, obožujem valove!" in "noro dobro!" pač nisem mogla ostati ravnodušna in sem začela v njih tudi sama uživati.
Zvečer nas je čakal še en podvig: slovesna sv. maša ob sončnem zahodu, na še enem vrhu otoka.
Od sončnega vzhoda do zahoda slavimo Gospodovo ime!
S pesmijo smo slavili Gospoda in Marijo ter uživali v čudovitem Božjem stvarstvu. Kako dober je naš Bog!
Današnji hitri krog pa se je začel z besedami: "Statistični urad Republike Slovenije pravi ..." in se nadaljeval v zanimivo nalogo:
Praznik Marijinega vnebovzetja ali velika Gospodnica, kot mu rečemo doma. Namesto, da bi včerajšnji večer in današnji dan preživela na romanju in s soromarji na poti v Novo Štifto pri Gornjem Gradu, sem na Kapriju. Pa sem se že doma odločila za drugačno pešpot v ta namen.
Zjutraj smo se najbolj nadobudni in/ali nespečni odpravili na najvišji vrh otoka, Veliko glavico (129 m. n. v.). Vstali smo ob 4.30, se ob 5.00 odpravili po potki mimo cerkve in lahko ob 5.30 v živo opazovali sončni vzhod. Kako je bilo lepo! Čista romantika! Sicer z malce vetra, ampak smo vseeno uživali. Po prihodu v dolino (če se spustu z 129 m na 29 m. n. v. lahko tako reče) sem prijateljico povabila v svoj domek na čokolado. Ko sva si pripovedovali vice in se mastili s čokoladkami, sem se počutila k kakšna najstnica :).
 |
| Čudovit razgled z vrha otoka. Najbližji otoček je znameniti otok ljubezni. |
Zvečer nas je čakal še en podvig: slovesna sv. maša ob sončnem zahodu, na še enem vrhu otoka.
Od sončnega vzhoda do zahoda slavimo Gospodovo ime!
S pesmijo smo slavili Gospoda in Marijo ter uživali v čudovitem Božjem stvarstvu. Kako dober je naš Bog!
Današnji hitri krog pa se je začel z besedami: "Statistični urad Republike Slovenije pravi ..." in se nadaljeval v zanimivo nalogo:
- Fantje: Koliko punc si od polnoletnosti do danes že vprašal, ali bi hodila s tabo, koliko pa, če bi se poročile s tabo?
- Punce: Koliko ponudb za hojo si dobila in koliko ženitnih ponudb?
1:0 v prvi tretjini.
In ko sem med čakanjem na obed enega od fantov pozdravila z: "Živjo! Kako ti gre?" me je Robert hudomušno pogledal in rekel: "Živjo, kako gre, bo premalo za 1:0." 😆 Ta ga pa pihne ...
Smo pa tekom tedna videli, da je ravno ta fant precej uspešno navezoval stike z eno od punc. In z veseljem opazovali, kako sta veliko sedela/hodila/klepetala skupaj in se spoznavala ... Ooooo ... 💖💕💗
Zvečer pa nas je čakal težko pričakovani plesni večer. Ker smo velika skupina, bosta kar dva, vsak bo namenjen polovici skupine. Eden danes, drugi pa jutri. Jupijupi!
Nekateri fantje so že od prej dobri plesalci, drugi pa so to postali tekom večera. In uživala sem vsak trenutek v prav vsakih rokah. En od fantov je folklornik iz konkurenčne folklorne skupine. Super me je zasukal in zadihal. Drugi je že vrsto let salser. Tudi ta ni od muh. Tretji obrede vse veselice. Tudi tukaj ni dvoma. Četrti je v službi v pretežno ženskem kolektivu. Torej vadi vsaj na novoletnih zabavah. In peti ... in šesti ... noro sem uživala v njihovih rokah. Sem pa enkrat po odmoru ostala brez plesalca. In vaditelja plesa vprašala: "Misliš, da bi Robert šel plesat, če ga prosim za ples?"
"Ne vem ... vprašaj ga."
Ni bilo treba dvakrat reči. In voditelj tedna je, čeprav v japonkah, superdobro zasukal mene, zatem pa še vrsto drugih deklet. Res je bedno, če ni dovolj plesalcev in Robert je čudovito zaflikal manjkajoči člen.
Ne vem natančno, ali smo bile nad večerom bolj navdušene punce ali fantje. Vem pa, da je večer iz minute v minuto postajal bolj in bolj zanimiv. Bolj smo se bližali koncu večera, več nas je bilo. Namreč: pridruževali so se nam tudi plesalci, ki bodo imeli svoj večer jutri. Pa se nihče ni kaj preveč pritoževal. Pač ... žurali smo in uživali!
Za nadaljevanje klikni tukaj.
Pa ker nihče nič ne komentira, bom pa jaz :)
OdgovoriIzbrišiDa ne bo Anja mislila, da je njeno pisanje zaman.
Skratka, draga Anja, z veseljem te berem. Piši še naprej, ker ti gre dobro od rok! Se zabavam in si precej živo predstavljam, kako ste se imeli.
Objem ;)
Ooo, kako je to lepo prebrati. Me veseli, da ti je všeč :). Naslednje leto si kar rezerviraj termin, da boš lahko v živo videla, kako lepo je tam doli :).
Izbriši