Kaprijske počitnice 2. termin 2019 5/8

Četrtek

je bil čisto ok dan. Jutro sem začela že ob 5.40. Sprehod mimo tistega posebnega drevesa in Antonia, naše kuče, po Poti škole, mimo pogorele ambulante, pa do glavnega trga na klopco. Še nikoli nisem sedela na tej strateški poziciji in priznam, da zdaj končno razumem, zakaj so te tri klopce cele dneve polne. Z njih je čudovit razgled na trg in pristanišče.

Na eni teh klopc sem obsedela in ob-molila. Pa nisem bila dolgo sama. Mimo je pri-molil br. Jaro in prisedel. Imela sva prav fajn pogovor, tudi o tisti temi, in mi je dal dober moški nasvet. Br. Jaro je pravi Božji dar.

Kasneje sva na plaži spet klepetala. Tudi o tem, kako se počutim, ko je najboljša prijateljica na frišno v zvezi. In sem spet jokala. Očitno se je v zadnjih dneh v meni nabralo mnogo solz, ki pa ne morejo ven, saj ne govorim veliko. Čutim pa, da sem globoko v sebi žalobna. Nisem vesela in brezskrbna kot sem bila do torka. Ustreza mi, če sem lahko sama in lahko v samoti molim in izročam. Tudi trpljenje. Za notranji mir.

Zvečer smo imeli sveto mašo ob sončnem zahodu. In je prav zanimivo, kako različni ljudje različne reči različno vidimo. In potem me kdaj kakšne reči vržejo s tira … 😏

Ampak sončni zahod je bil vseeno veličastno doživetje. To je tisto, ko ne veš, ali bi spremljal daritev svete maše, ali bi raje opazoval pokrajino in se kopal v veličastnosti trenutka … Pa še kitaro moram spotoma igrati … No … vse se da hkrati zrihtat. Je pa potem vsaka molitev in vsaka pesem eno samo slavljenje in zahvaljevanje za čudovitost Božjega stvarstva.

Vsakič znova je ultra lepo <3.

Po vrnitvi smo igrali Dobble. Luštna igra, pri kateri ne smeš preveč razmišljati. Je pa eksplozivna in zabavna. Hvaležna sem, da nas je igralo več.

In hvaležna, da smo ob tem še pojedli preostali želodec ter Paški sir, ki sem ga včeraj prinesla iz Šibenika. Nekdo je nekoč namignil, da bi paški sir lepo pasal k želodcu, pa sem pograbila idejo in poskrbela za to.

Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je imelo naše omizje prav hitro mnogo privržencev. In tudi tega ni treba preveč poudarjat, da se mi je prav dobro zdelo, kako je bil sokaprijcem narezek všeč 😊. S hribov smo res prišli zlakoteni. In domači suhomesnati izdelek … njamiiii!

Ponovno sem si privoščila sprehod v večernem hladu. Potem pa še enega z Alenko. Je prav pasalo.

Zdaj sem pa koma zmatrana. Že med pisanjem mi je dvakrat kuli ostal na papirju, moja glava je pa zakinkala. Lahko noč!

Zapis jutrišnjega dne