Kaprijske počitnice 1. termin 2019 4/8
Sreda.
Ponavadi pišem ponoči, tik pred spanjem, tokrat pa že
popoldne. Imam ravno navdih in čas.
Sreda je na Kaprijah
dan za izlet in nabavo. Tokrat so bile za izlet izbire Šibenik, slapovi Krke in
Kornati. Jaz pa sem bila skupaj s še štirimi fanti vabljena v nabavo.
Vstali smo ob 5h (živela nespečnost!), pozajtrkovali in se z
brzibrodom odpeljali v Šibenik. Hladilne torbe in prazne kište smo preložili na
pomol, jaz sem ostala z njimi, dva sta šla po avto, dva pa že kar v trgovski
center. Avto je prišel po mene in opremo, pa smo šli.
Vsak je dobil svoj del seznama in akcija po štacuni. Vozički
so se hitro polnili, zato smo šli z dvema že do blagajne in naložiti v avto.
Clio je bil hitro poln, zato smo se odločili za malico in strateški posvet. V
edinem baru, ki tam obstaja, smo sedli in naročili: "Travarica. Travarica.
Travarica. Travarica. Cappuccino."
Ob 9.06 ni bil za Travarico noben
problem. Za Capuccino pa je kelnar (si predstavljate visokega, vitkega mačota,
ki kar kipi od testosterona, njegovo gibanje pa nezmotljivo izraža samozavest
do lune?) pogledal izpod obrvi, z gestami izkazal nejevero in rekel:
"Eeeeee?"
No, to. Naš sonakupovalec pa je vztrajal pri svojem:
"Cappuccino bi." Svaka mu čast! Sem tudi sama razmišljala o kakavu
ali čem podobnem, pa je bila Travarca cenejša. 10:11. Si morete misliti? Groza!
Na voljo smo imeli avto (hvala, brat), a smo morali precej
reči nakupiti še za ostale tri termine. To je pomenilo, da ne moremo vsega
peljati naenkrat. Torej smo se dogovorili, da bomo nakupili nekaj reči, jih
naložili v avto, prepeljali do pristanišča, jaz bom tam čuvala robo, potem pa
mi bodo pripeljali še preostali nakup kolikorkrat bo pač treba.
In tako se je zgodilo. Sedla sem v senco najbližjega avta na
parkirišču, budno spremljala nakupljeno ter imela super čas zase. Počela sem
točno to, zaradi česar sem želela v Šibenik že v štartu: biti malo sama, imeti
čas za molitev in za zbistritev misli. Za to sem imela čas že ob čuvanju
praznih kišt, ob čuvanju polnih pa še toliko več. Bogu hvala za senčko in to
priložnost.
 |
| Moj razgled ob čakanju in molitvi. |
Molila sem za blagoslov, pravo pamet, zmožnost izročiti se v
Božjo voljo … V Božje roke sem predala tudi vsa svoja čustva, pričakovanja, želje
in hrepenenja ter prosila, naj se v zvezi z njimi zgodi Njegova volja.
Bilo je res lepo in spokojno. Nujno sem rabila tak čas in
sem prav uživala v tisti senčki.
Fantje so se ob pravem času pripeljali s preostankom robe,
midva s šoferjem sva odpeljala avto nazaj na parking, pripešačila nazaj, nabavila
vstopnice in se udobno namestila pri sonakupovalcih.
Notranjost je bila
prijetno ohlajena in smo si lahko malce odpočili po napornem šopingu. Čeprav
sem veliko sedela v senci, sem bila vseeno utrujena. Od vznemirjenja, vročine,
zgodnjega vstajanja …
Sem omenila, da te dni čisto premalo spim? Spat hodim po
polnoči, včasih tudi ob 1h, potem še pišem tele zapiske in je kmalu ura 2.
Zbujam pa se ob 5h ali še prej … Tudi popoldanskega beauty sleepa nimam. Torej
spim odločno premalo. A se okrog mene toliko dogaja, da mi je škoda vsake prespane
urice. Ne rabim budilke, a očitno tudi Oče hoče, da lovim jutro, saj me On zbuja.
Pisanje nadaljujem pred večernim počitkom.
Danes sem npr. spala od 1h do 4h. Zdajle je pa ura 1:45 in sem
že malo utrujena. Želim si hitro zaspati in potem spati do poznega jutra.
A še ni čas. Imam še nekaj novic iz sveta razvedrila.
Popoldne sem šla plavat in do pol poti do otoka ter nazaj plavala v dobri
družbi. Bilo je reeees fajn. Nekaj tišine, nekaj klepeta, nekaj humorja.
Prijetno, mirno. In še zelo hitro je minilo.
Zvečer pa …. plesni večeeeer! Točno tisti večer, ki ga že
nekaj dni s takim veseljem pričakujem. Dekleta se malce bolj uredimo ali vsaj
počešemo ter nadenemo oblekce, fantje oblečejo srajce in so nasploh malce bolj
uradni … Čist top! Priznam … moški v srajci me malce bolj zadane kot tak v
navadni majici. Najbrž je približno tako tudi pri ženskah. Če smo v krilu ali
oblekci, izgledamo bolje. Saj ta oprava prikrije pomanjkljivosti ter izenači
postavo. Poleg tega pa se tudi počutimo lepše in bolj uglajene.
Kako je lepo svoje dlani položiti v roke osebe, s katero se
dobro razumeš! In ko se ob tem pogledata v oči … Mmm …
Sem pa letos malce drugače spremljala plesni večer. Enega od
razlogov izveste v naslednjem tednu, drugi razlog je pa, da te reči zame niso
na novo. In plesni večer res dela čudeže. Vsak moški vsako žensko pogleda v
oči, jo prime za dlani in vodi po plesišču. Plesalci se drug drugemu odpremo,
nasmehnemo in resnično uživamo v dotikih. Jutrišnji dan bo zagotovo povsem
drugačen kot bi bil brez plesa.
Po plesu smo šli vsi prešvicani še na pijačo v down town.
Tam se spogledovanje lahko nadaljuje, vsekakor pa je veliko sproščenega smeha,
veselja in odprtosti.
Pivo se me je tako močno prijelo, da ga še zdajle čutim, ko
to pišem.
Spo … Ne. Ne smem vsega povedat.
Komentarji
Objavite komentar