Nekateri moji zmenki so za stand-up nastop :D
Zmenek na vroč junijski dan:
Mladenič me je avtom pobral na parkirišču pred službo pred službo. Sedla sem v avto, zaprla vrata in pozdravila: "Živjo."
In on čez 10 sekund: "Te lahko prosim, da naslednjič malo lepše zapreš vrata?" (No ... kljub nekaterim slabim izkušnjam z moškimi sem sedla k njemu v avto. To res ni višek moje inteligence. Sem se pa očitno morala to naučiti na praktičnem primeru :) )
"Oprosti, sem vajena svojega avta, ki je starejšega letnika in moram vrata konkretneje zapreti."
"Tale je pa edinstven. Samo okrog 50 podobnih je v Sloveniji." (no ... kdo bi si mislil, da bi sploh še kdo imel avto, pri katerem je treba ob zapiranju vrat paziti, da ne razpade ... V resnici bi mi pa lahko sam prišel odpreti avtomobilska vrata! Potem ne bi bilo nobenega strahu, da bi se avto ob moji prisotnosti razletel. ;) )
Parkiral je pred enim od barov. Niti sledu o tem, da bi se delal gentlemana: vrat nisem upala niti zapreti, tako da sem morala trikrat popraviti, njemu pa ironije ni bilo dano razumeti ... 😵
Peljal me na pijačo. Klepetala sva. Naročila sem sok in vodo, natakarica mi je prinesla vsako reč posebej. Sok sem prilila vodi in pomešala.
On: "A ti pa to skupaj zmešaš?"
"Ja. Sem veliko žejna in potem veliko pijem."
Pogledal me je v prsi in izustil: "Ja, sej vidim, da imaš rada veliko." (Mislim ... kaj?)
Pomislila sem, da bi mu tisto mešanico zlila v naročje, a nisem bila s svojim avtom (napakaaa!), zato sem se nasmehnila in izumila nekaj o tem, da ne podpiram plastičnih operacij. Poleg tega pa sem se odločila, da bom dama. Če se on ne obnaša primerno, še ni treba, da se tudi jaz spuščam na tak nivo. Itak nisem imela krampa in lopate s sabo :P
Malo kasneje je pogovor nekako nanesel na zobarje. Fant razlaga, da ima ful dobro zobarco, ki ga je enkrat, ko mu je plomba ven padla, takoj vzela in mu namonitarala novo. Pristavi: "Aja! Sej tastaro mam pa še s sabo!" potegne iz žepa robec, ga razvije in mi jo pokaže.
Nasmehnila sem se in pomislila: In kaj naj jaz zdaj s tem? Tako nerodno kot takrat mi že zelo zelo zelo dolgo ni bilo. Nisem imela pojma, kako naj odreagiram. Naj rečem: O, kako je lepa! ali bi raje: Waw! A tako veliko plombo imaš! ali pa Joj, nisem si mislila, da plombe takole izgledajo! No … nisem imela pojma! Bila pa je še druga misel: Toliko časa že nisi izpraznil žepov in opral hlač? In še: In kaj naj jaz zdaj? Pokažem tampon?
Na srečo sva potem počasi odrinila. Priznam, da sem bila precej brez besed 😊.
Naslednjih 14 dni je bil popolnoma zaseden, jaz sem pa ta čas izkoristila za tehten razmislek o tem, do kakšne mere lahko nevljudnost štejem kot tremo na prvem zmenku. Veliko sem tudi molila in prosila, da mi bo dano vedeti, kako in kaj naprej. Ko me je naslednjič spet povabil, sem povedala, da imam samo pol urice časa. Bilo je med službeno malico. Za en sok (tokrat nisem nameravala naročiti zraven tudi vode) bom že imela dovolj časa.
Po osnovnem klepetu o tem, kaj vse se je dogajalo v zadnjih 14 dneh, me je me vprašal, kakšno je moje delo v službi. Kočno je pokazal zanimanje zame 😊.
Odgovorila sem, da sem spremljevalka dijakinji na vozičku. Pomagam ji pri vsem tistem, česar ona ne zmore sama. Dodala sem še, da rada hodim v službo, da pa moja hrbtenica trpi, ker ji moram vsaj trikrat na dan pomagati z vozička na drug sedež in potem nazaj na voziček. Večkrat dnevno dvigovati 50 kg pač ni kar tako ... Še posebej, ker sem ženska.
In on: "Imam rešitev!"
"Aja?"
"Povabiš jo, pa gresta skupaj na shujševalno."
Ponovno sem se odločila, da bom dama. Sem pa vklopila svoj oster jezik: "Po čem pa sklepaš, da bi morala na shujševalno? "
"No … to sem samo tako rekel. Ne moreš se zdaj obesiti na vsako mojo besedo." Pomislila sem: Aja? Na katere besede se pa potem naj? Saj nisi še ničesar pametnega povedal ... in se samo nasmehnila.
V tistem trenutku sem vedela, da to res ni to. In, da lahko brez slabe vesti povem, da tole ne bo šlo.
Naslednje srečanje s tem mladeničem ne obstaja. :)
Mogoče mislite, da je takšna izkušnja grozna. V resnici res ni ravno najlepša. Je pa zelo poučna. Predvsem sem se ob teh srečanjih naučila precej o sebi:
- čeprav si zelo želim imeti družino, si želim biti ob osebi, ki me bo spoštovala. - > in zelo očitno nisem pripravljena iti pod nivo. -> točka zame!
- v kriznih trenutkih zmorem ostati dama. In ne postanem nesramna furija. -> točka zame!
- v resnici sem precej bolj samozavestna kot sem mislila. Pripomba o shujševalni me ni niti ganila. -> še ena točka zame!
Bogu hvala!
(In hvala tudi zgornjemu mladeniču, ki je poskrbel za entertainment za moje znance :D)
Komentarji
Objavite komentar