Kaj mi polepša dan? Dobra dela.
Vsak dan mi nekaj polepša dan. No ... pridejo dnevi, ko se mi zdi, da je bolj malo lepega ... Ampak v resnici je vsak dan nekaj.
Ta konec tedna mi je polepšalo dneve veliko doživetij.
V petek sva se s prijateljico odpravili na kosilo. Predlagala sem Gostilnico Orle nad Ljubljano ... to je bil odličen predlog. V tistem lepem toplem sončnem vremenu sva jedli odlična rebrca in kalamare. In se še sončili na terasi.
Ampak kakšna rebrca! Njamiii! Že spet se mi sline cedijo po njih <3. Pa sama rebrca ne bi imela tolikega pomena, če se ne bi meli res fino. Družili sva se tri ure, pa še ni zmanjkalo :). Ker sem imela zvečer druge obveznosti, sva se dogovorili, da je bilo res fajn in bova kmalu ponovili.
Tri ure je veliko, kajne? Pa je bilo še čisto premalo. Klepetali sva o službi, o doživetjih, o ustvarjanju ... Malce sva klepetali tudi o oblačilih in nakitu, pa o šivanju na domač šivalni stroj ... pa sem spotoma omenila, kako mi je skupna prijateljica ravno te dni povedala, da si je kupila oblekco in, kaj sem sama ob tej novici pomislila.
In kaj sem sama pomislila ob tem? "Tudi jaz bi si kupila kaj novega ... Jezus, prosim te za službo. Da si bom lahko kupila kašno lepo oblačilo."
In se potem naprej pogovarjali. Prišli sva do skupne ugotovitve, da je šoping ena super stvar. Za žensko je nakupovanje približno tako fajn kot je za moškega sprehajanje po policah v trgovini z gradbenim materialom in pripomočki ali po avtosalonu ali trgovini z elektroniko ... In potem, ko novo oblačilo končno oblečemo ... Prava simfonija <3.
Naslednji dan sva se spet videli. Druščina prijateljev smo šli zvečer na pijačko in klepet. In itak sva sedeli skupaj in itak spet klepetali o lepih stvareh. Pa mi je rekla: "Nekaj imam zate," in mi v roke potisnila majhno kuvertico, "odpri šele doma. Tudi sama sem dobila nekaj takega. Ampak odpri šele doma."
"Ne smem odpreti na primer v avtu?"
"Ne. Doma," in se je nasmehnila.
Z mislijo na to, da je v kuvertici zagotovo kakšna lepa in spodbudna misel ali zahvala za luštno petkovo popoldne sem jo pospravila v torbico in klepetala naprej.
Ko pa sem prišla domov, sem nanjo skoraj pozabila. A malce pred polnočjo vseeno pobrskala po torbici in odprla kuverto. V njej sem našla kartonček, na katerem piše:
Ob njem pa sta bila dva bankovca. Vrglo me je na zadnjo plat. Še dobro, da sem sedela.
Ganjena sem od take prijaznosti in pozornosti. Nisem vedela, ali naj jokam ali se raje smejem. Bila sem vesela, hvaležna, navdušena, brez besed, brez diha ... Kakšno čudovito dobro delo! Waw!
... seveda pa so mi začele po mislih že takoj švigati ideje, kaj lepega si bom privoščila.
Draga prijateljica in Jezus, <3-na hvala :). Gresta zraven?
Ta konec tedna mi je polepšalo dneve veliko doživetij.
V petek sva se s prijateljico odpravili na kosilo. Predlagala sem Gostilnico Orle nad Ljubljano ... to je bil odličen predlog. V tistem lepem toplem sončnem vremenu sva jedli odlična rebrca in kalamare. In se še sončili na terasi.
Ampak kakšna rebrca! Njamiii! Že spet se mi sline cedijo po njih <3. Pa sama rebrca ne bi imela tolikega pomena, če se ne bi meli res fino. Družili sva se tri ure, pa še ni zmanjkalo :). Ker sem imela zvečer druge obveznosti, sva se dogovorili, da je bilo res fajn in bova kmalu ponovili.
Tri ure je veliko, kajne? Pa je bilo še čisto premalo. Klepetali sva o službi, o doživetjih, o ustvarjanju ... Malce sva klepetali tudi o oblačilih in nakitu, pa o šivanju na domač šivalni stroj ... pa sem spotoma omenila, kako mi je skupna prijateljica ravno te dni povedala, da si je kupila oblekco in, kaj sem sama ob tej novici pomislila.
In kaj sem sama pomislila ob tem? "Tudi jaz bi si kupila kaj novega ... Jezus, prosim te za službo. Da si bom lahko kupila kašno lepo oblačilo."
In se potem naprej pogovarjali. Prišli sva do skupne ugotovitve, da je šoping ena super stvar. Za žensko je nakupovanje približno tako fajn kot je za moškega sprehajanje po policah v trgovini z gradbenim materialom in pripomočki ali po avtosalonu ali trgovini z elektroniko ... In potem, ko novo oblačilo končno oblečemo ... Prava simfonija <3.
Naslednji dan sva se spet videli. Druščina prijateljev smo šli zvečer na pijačko in klepet. In itak sva sedeli skupaj in itak spet klepetali o lepih stvareh. Pa mi je rekla: "Nekaj imam zate," in mi v roke potisnila majhno kuvertico, "odpri šele doma. Tudi sama sem dobila nekaj takega. Ampak odpri šele doma."
"Ne smem odpreti na primer v avtu?"
"Ne. Doma," in se je nasmehnila.
Z mislijo na to, da je v kuvertici zagotovo kakšna lepa in spodbudna misel ali zahvala za luštno petkovo popoldne sem jo pospravila v torbico in klepetala naprej.
Ko pa sem prišla domov, sem nanjo skoraj pozabila. A malce pred polnočjo vseeno pobrskala po torbici in odprla kuverto. V njej sem našla kartonček, na katerem piše:
Anja, privošči si nekaj lepega.
Jezus
Ob njem pa sta bila dva bankovca. Vrglo me je na zadnjo plat. Še dobro, da sem sedela.
Ganjena sem od take prijaznosti in pozornosti. Nisem vedela, ali naj jokam ali se raje smejem. Bila sem vesela, hvaležna, navdušena, brez besed, brez diha ... Kakšno čudovito dobro delo! Waw!
... seveda pa so mi začele po mislih že takoj švigati ideje, kaj lepega si bom privoščila.
Draga prijateljica in Jezus, <3-na hvala :). Gresta zraven?
Komentarji
Objavite komentar