No ... zdaj pa mislim, da sem glede zmenkov doživela čisto vse :P
September. Čudoviti dnevi, ki sem jih ponavadi preživljala v službi v šolstvu. To leto se mi je nasmehnila sreča in jih lahko preživljam po svoje. Doma ali po svetu.
S prijateljico sva se dogovorili, da bova dva dneva preživeli na morju. Predlagala je Pulo, poiskala apartma za 70 eur za dve noči za obe, zložila vso najino prtljago v svoj avtek, pobasala še mene in sva se odpeljali proti Hrvaški.
V petek je ati dobil klic ene od lokalnih tetic: "Živjo. Se vaša Anja še vedno ukvarja s petjem? Bi lahko dobila njeno cifro??"
"Ja, še poje. Trenutno je na dopustu, ti pa lahko dam njeno cifro." In jo je dobila.
Še isto dopoldne sem med pohajkovanjem po Puli dobila klic s številke, ki mi je bila nepoznana: "Dober dan, sem dobila Anjo?"
"Ja, Anja tu."
"Tukaj tainta. Saj še poješ, kajne?" in mi je po pritrdilnem odgovoru naložila, kako sem nekega dne lepo pela v njihovi farni cerkvi. "Zadnjič sem videla, da si na veselico prišla sama. Saj si še kar sama, kajne?" Po pritrdilnem odgovoru mi je povedla, da je nekje slišala, kako rada bi se jaz poročila na grunt.
Tukaj pa nisem mogla več dati pritrdilnega odgovora. Sem ji kar lepo povedala, da tega nikoli nisem rekla in si na grunt niti ne želim iti. Bom pa šla za človekom, kamor je. (Tudi na grunt, če bo treba. Da bi si prav želela? Ne, ne ... vrtiček ob hiši bi bil čisto dovolj.)
Ampak se ni dala motit. Predlagala mi je nečaka svojega moža. Ki bo podedoval domačo kmetijo in je fejst fant, pa ne pije in ne kadi, da kolikor ona ve, ni imel še nikoli nobene in blabla bla ...
In potem še izjava, ki me je skoraj vrgla na rit: "Veš, nočem se iti ženitno posrednico, ampak," in kaj potem v resnici počnejo ženitni posredniki? ... in blablabla, kk je ta njihov nečak fejst.
"Lahko mu daš mojo cifro," sem jo nalašč tikala, "potem pa naj on naredi, kar mu paše."
V resnici se mi je zdelo malce smešno, kako se je tetica vrgla v svoje novo poslanstvo in se mi tisti mladenič pošteno smili. Ker mu bo znova in znova težila, ali me je že poklical, zakaj me še ni poklical, kako bi bilo fajn, če bi me poklical in povabil na zmenek in bla bla bla. Nikoli več ne bo imel miru pred njo. Revež.
V resnici ... če bi bila v njegovi koži, bi se takoj, ko bi se ona približala hiši, nemudoma odpravila v gobe. Za par ur. Za do naslednjega jutra, če bi bilo treba.
Prav nič ne pričakujem njegovega klica in ne bom čisto nič užaljena, če ga ne bo. Ker bi na njegovem mestu tudi jaz želela imeti stvari pod svojim nadzorom. Mu pa želim, da bo uspel čimprej najti tisto punco, ki mu je namenjena. Po možnosti brez tetinega vmešavanja. V izogib njeni samopromociji, kako sploh ni ženitna mešetarka, niti Ksenija ni, pa tako fajn urihta reči.
S prijateljico sva se dogovorili, da bova dva dneva preživeli na morju. Predlagala je Pulo, poiskala apartma za 70 eur za dve noči za obe, zložila vso najino prtljago v svoj avtek, pobasala še mene in sva se odpeljali proti Hrvaški.
V petek je ati dobil klic ene od lokalnih tetic: "Živjo. Se vaša Anja še vedno ukvarja s petjem? Bi lahko dobila njeno cifro??"
"Ja, še poje. Trenutno je na dopustu, ti pa lahko dam njeno cifro." In jo je dobila.
Še isto dopoldne sem med pohajkovanjem po Puli dobila klic s številke, ki mi je bila nepoznana: "Dober dan, sem dobila Anjo?"
"Ja, Anja tu."
"Tukaj tainta. Saj še poješ, kajne?" in mi je po pritrdilnem odgovoru naložila, kako sem nekega dne lepo pela v njihovi farni cerkvi. "Zadnjič sem videla, da si na veselico prišla sama. Saj si še kar sama, kajne?" Po pritrdilnem odgovoru mi je povedla, da je nekje slišala, kako rada bi se jaz poročila na grunt.
Tukaj pa nisem mogla več dati pritrdilnega odgovora. Sem ji kar lepo povedala, da tega nikoli nisem rekla in si na grunt niti ne želim iti. Bom pa šla za človekom, kamor je. (Tudi na grunt, če bo treba. Da bi si prav želela? Ne, ne ... vrtiček ob hiši bi bil čisto dovolj.)
Ampak se ni dala motit. Predlagala mi je nečaka svojega moža. Ki bo podedoval domačo kmetijo in je fejst fant, pa ne pije in ne kadi, da kolikor ona ve, ni imel še nikoli nobene in blabla bla ...
In potem še izjava, ki me je skoraj vrgla na rit: "Veš, nočem se iti ženitno posrednico, ampak," in kaj potem v resnici počnejo ženitni posredniki? ... in blablabla, kk je ta njihov nečak fejst.
"Lahko mu daš mojo cifro," sem jo nalašč tikala, "potem pa naj on naredi, kar mu paše."
V resnici se mi je zdelo malce smešno, kako se je tetica vrgla v svoje novo poslanstvo in se mi tisti mladenič pošteno smili. Ker mu bo znova in znova težila, ali me je že poklical, zakaj me še ni poklical, kako bi bilo fajn, če bi me poklical in povabil na zmenek in bla bla bla. Nikoli več ne bo imel miru pred njo. Revež.
V resnici ... če bi bila v njegovi koži, bi se takoj, ko bi se ona približala hiši, nemudoma odpravila v gobe. Za par ur. Za do naslednjega jutra, če bi bilo treba.
Prav nič ne pričakujem njegovega klica in ne bom čisto nič užaljena, če ga ne bo. Ker bi na njegovem mestu tudi jaz želela imeti stvari pod svojim nadzorom. Mu pa želim, da bo uspel čimprej najti tisto punco, ki mu je namenjena. Po možnosti brez tetinega vmešavanja. V izogib njeni samopromociji, kako sploh ni ženitna mešetarka, niti Ksenija ni, pa tako fajn urihta reči.
Komentarji
Objavite komentar