Niso vsi zmenki glupi 1/2
Sredi poletja sem se spomnila, da že nekaj mesecev nisem odprla e-pošte, ki jo uporabljam samo za spletne zmenke. Ker ne želim, da vsi vedo moje ime in priimek, je tak način prav uporaben :). Je pa malo nerodno, če tega mejla ne odpreš par mesecev. In prav to se mi je zgodilo, zato sem mladeniču odpisala z dolgim zamikom :/.
Sredi poletja sem odpisala in sva si dopisovala vse do konca avgusta. Sodeč po napisanem je zanimiv mladenič, ki ima rad naravo, svoje nečake in ima izrazit občutek za skrb za svoje bolne in ostarele starše. Točka!
Mislim, da je dobro posebej poudariti, da sem v njegovih mejlih našla veliko ločil, ki so bila postavljena na pravih mestih. Tudi to mi veliko pove o njem: če ne drugega, vsaj to, da se potrudi, za sabo še enkrat prebere in popravi vragolije tiskarskega škrata. Točka!
Večkrat mi je odpisal, da sva si zelo podobna in si me čedalje bolj želi spoznati v živo. Ko sem začutila, da je stavek res iskren in da si tudi sama želim srečanja, sem odpisala pritrdilen odgovor in sva se v roku enega tedna dobila. Sam je predlagal dva termina ter okviren prostor in potem upošteval moj predlog. Točka!
Dobila sva se na stopnicah pred znanim ljubljanskim kinom. Poslal mi je tudi svojo cifro, na katero bi ga lahko v primeru nepredvidenih pripetljajev poklicala. Točka!
Ker sem po prejšnjih zmenkih precej nezaupljiva (le kako to, ha?), mu svoje nisem posredovala (minus točka zame :/ ) in sem se zanašala na občutek, da se bova že nekako našla.
Poslal je tudi nekaj svojih fotk, na katerih je skupaj z nečaki, da bi ga lažje prepoznala. Sem pa na njih videla samo to, da se rad ukvarja z otroki :). (Spet točka zanj!)
Prišel je dan D. Če priznam po resnici, se mi ni najbolj dalo iti, ker sem pričakovala nesamozavestnega vase zaprtega fanta, maminega sinčka ali pa boljalimanj nesramnega vélikega osvajalca žensk.
Ko sem čakala nedaleč stran, sem vmes opazovala ljudi, ki so šetali mimo mene: najstnike, ki so uživali zadnje dni počitnic, starše z otroki, ki se v tistem lepem sončnem popoldnevu očitno niso imeli dati drugam kot v nakupovalni center in kino, pare, ki so se pogovarjali na bližnjih klopcah in, seveda, mlade moške, ki so prihajali mimo. Le kateri je tisti, ki ga čakam?
Mimo je prišel mladenič v rosnih 20-ih. To ni tisti. Pa gospod starosti mojega očeta. Upam, da to ni tisti. :P Pa mladenič v poslovni obleki. Uniformiran moški vedno fajn izgleda, ampak tale je izgledal preveč gotov v to, kar počne, da bi se mi zdelo, da prihaja na zmenek pa pol-slepo. Pa nekdo, katerega korak je bil gotov in samozavesten, ob katerem sem pomislila: "Ko bi le bil tale tisti, ki ga čakam. Tako pa bo zagotovo prišel nesamozavesten tipson, ob katerem mi bo dolgcajt."
Na vrhu stopnic je postal in pogledal okrog sebe ter se odpravil v notranjost. No, tudi tale ni.
Sredi poletja sem odpisala in sva si dopisovala vse do konca avgusta. Sodeč po napisanem je zanimiv mladenič, ki ima rad naravo, svoje nečake in ima izrazit občutek za skrb za svoje bolne in ostarele starše. Točka!
Mislim, da je dobro posebej poudariti, da sem v njegovih mejlih našla veliko ločil, ki so bila postavljena na pravih mestih. Tudi to mi veliko pove o njem: če ne drugega, vsaj to, da se potrudi, za sabo še enkrat prebere in popravi vragolije tiskarskega škrata. Točka!
Večkrat mi je odpisal, da sva si zelo podobna in si me čedalje bolj želi spoznati v živo. Ko sem začutila, da je stavek res iskren in da si tudi sama želim srečanja, sem odpisala pritrdilen odgovor in sva se v roku enega tedna dobila. Sam je predlagal dva termina ter okviren prostor in potem upošteval moj predlog. Točka!
Dobila sva se na stopnicah pred znanim ljubljanskim kinom. Poslal mi je tudi svojo cifro, na katero bi ga lahko v primeru nepredvidenih pripetljajev poklicala. Točka!
Ker sem po prejšnjih zmenkih precej nezaupljiva (le kako to, ha?), mu svoje nisem posredovala (minus točka zame :/ ) in sem se zanašala na občutek, da se bova že nekako našla.
Poslal je tudi nekaj svojih fotk, na katerih je skupaj z nečaki, da bi ga lažje prepoznala. Sem pa na njih videla samo to, da se rad ukvarja z otroki :). (Spet točka zanj!)
Prišel je dan D. Če priznam po resnici, se mi ni najbolj dalo iti, ker sem pričakovala nesamozavestnega vase zaprtega fanta, maminega sinčka ali pa boljalimanj nesramnega vélikega osvajalca žensk.
Ko sem čakala nedaleč stran, sem vmes opazovala ljudi, ki so šetali mimo mene: najstnike, ki so uživali zadnje dni počitnic, starše z otroki, ki se v tistem lepem sončnem popoldnevu očitno niso imeli dati drugam kot v nakupovalni center in kino, pare, ki so se pogovarjali na bližnjih klopcah in, seveda, mlade moške, ki so prihajali mimo. Le kateri je tisti, ki ga čakam?
Mimo je prišel mladenič v rosnih 20-ih. To ni tisti. Pa gospod starosti mojega očeta. Upam, da to ni tisti. :P Pa mladenič v poslovni obleki. Uniformiran moški vedno fajn izgleda, ampak tale je izgledal preveč gotov v to, kar počne, da bi se mi zdelo, da prihaja na zmenek pa pol-slepo. Pa nekdo, katerega korak je bil gotov in samozavesten, ob katerem sem pomislila: "Ko bi le bil tale tisti, ki ga čakam. Tako pa bo zagotovo prišel nesamozavesten tipson, ob katerem mi bo dolgcajt."
Na vrhu stopnic je postal in pogledal okrog sebe ter se odpravil v notranjost. No, tudi tale ni.
Komentarji
Objavite komentar