Kaprije DeLuxe 2010 12/12

Pa smo prišli do zadnjega zapisa o Počitnicah za mlajše odrasle na Kaprijah. Je bil že cajt, ane? 😋 S tem zapisom sem počakala iz večih razlogov:

• nič se mi ni zdelo primerno za objavo,
• zadelo me je realno življenje  s službo vred in nisem našla časa za pisanje in
• ni bilo navdiha.

Jp, prejšnji zapisi so kar vreli iz mene, tale pa je čakal. Nosila sem ga kot Marija v svojem srcu in počasi premlevala. In molila za to, da bom napisala kaj pametnega :).

In se srečevala s so-kaprijci in se imela lepo v njihovi družbi. Prva je bila rojstnodnevna zabava, na katero so bili vabljeni vsi tisti, s katerimi sem se največ družila. Ko smo se videli, je bila moja prva misel: “Kako zelo sem jih vesela!”

Takoj druga pa:”Kako so čudni, ko so oblečeni 😂.”
Seveda je druga misel kar padla skozi moja usta in so se mi vsi pošteno nasmejali. Bil je namreč deževen in hladen avgustovski dan, na katerega je bilo treba obuti štumfe in dolge rokave. Tega pa v njihovi kaprijski opravi nisem bila vajena. Zokni in jakna so vse kaj drugega kot japonke, kopalke in kratke hlače. Plus tega so imeli urejene frizure! Z mehko padajočimi lasmi, ki so obkrožali naličene in ali sveže obrite obraze... Ja, vse kaj drugega 🙂.

Resnično se je bilo lepo srečati z njimi in obujati spomine ter graditi nove. Bilo je veliko smeha, veselja, dobre hrane ... K čemur sem tudi sama malce pripomogla. Slavljenki sem spekla veliko torto, katere polovica je bila napolnjena s smetano in z višnjami, druga polovica pa s kremo iz smetane in hofertele. Biskvita sem precej namočila s kompotovim sokom, zato se je sladica kar topila v ustih in seveda izginila v šusu. Bogu hvala za take njami recepte 😋!

Drugi je bil primeren za vse: veselica v Črnučah, na katero sem povabila vse. Smo se pa tisti, ki smo prišli, imeli zelo fajn. Kaprijski fantje so dobro ohranili naučene plesne korake in nas pošteno zavrteli na Vunjakovo glasbo :).

Naslednje srečanje s kaprijskimi prijatelji pa je bilo sredi septembra. Čisto uradni zelo dolgo pričakovani piknik vseh letošnjih kaprijcev. Seveda jaz ne bi bila jaz (in v resnici mislim, da bi se najbrž v drugem primeru morala preimenovati iz Anja v Boring ;) ), če ne bi ta dan imela tudi drugih obveznosti. Petje na poroki. Tako sem pač odpela poroko v čudoviti cerkvici Kristusa Odrešenika v Logarski dolini ter se takoj nato odpravila na Brezovico na piknik.

Fotka z nevestico je prav luštna :).

Prispela sem ob 19h, sedem ur po pričetku piknika, v črni oblekici s čipko in v petkah (ja, povsem neprimerno opravljena za piknik plac), ampak sem prispelaaaa!!! Končnoooo!!! Neizmerno srečna in vesela, da končno vidim svoje kaprijske prijatelje. V resnici je ta druščina tako fajna, da so se nam pridružili še posebni gostje: čisto vsi komarji v radiju 100 km so prišli tja. Prisežem! Takšne invazije krvosesov še svoj živi dan nisem videla. Jih odženeš deset, jih pride pa dvajset nazaj. Naslednjič moram nujno vzeti svoj repelent Terrasheld. Doma v planinskem ruzaku bolj malo koristi, če ga ne vzamem s sabo 😏.

Na pikniku je bilo res prijetno, pa čeprav nisem utegnila biti ves čas prisotna. Videti poznane, poklepetati z njimi in se veseliti prijateljstva ... to je pravi dar z nebes. Hvala, Gospod! Itak ne bi bila jaz jaz, če ne bi šla med zadnjimi in potem padla v posteljo. Polna hvaležnosti za priložnosti, ki sem jih tekom tega poletja preživela s temi ljudmi.

In zakaj mi je ta dopust tako zelo sedel v srce? Ne vem, če bom uspela našteti čisto vse prednosti, se bom pa zagotovo potrudila:

• novi prijatelji,
• rast v odnosih in “Biti dar za druge”,
• zabavne dogodivščine,
• novi kraji,
• nove izkušnje in znanja -> tudi vožnja s čolnom in spanje v šotoru,
• čudovita narava,
• mir,
• duhovno spremljanje,
• priložnost za premagovanje lastnih: “Nisem še ... Ne znam  še ... Ne morem še ... Ne vem, če ...”
• veliko plavanja, 
• čudoviti plesni, filmski, zvezdni ... večeri
• in še ...
• in še.

Lepo je bilo. Hvaležna sem tudi za vsakega od vas, ki se je odločil en ali dva tedna preživeti na Kaprijah. Rada vas imam! 💖 Hvaležna za vse pogovore v vodi, na plaži, v kuhinji ali pa pri umivanju zob. 🙂. Hvaležna za ves smeh, ki smo ga delili skupaj. Pa tudi za zagledanost, moško pozornost, komplimente, spoznavanje lastne vrednosti, lepote in očarljivosti ...

Za mnogo reči v življenju lahko z gotovostjo rečem; “Če tega ne bi doživela, mi nič ne bi manjkalo,” ali “če ne bi bila na tem kraju, bi se moje življenje vseeno normalno odvijalo.”

Tokrat pa tega ne morem in nočem reči. Ker če Kaprij ne bi doživela, bi bilo moje poletje dolgočasno in če vseh vas ne bi srečala, bi bilo moje življenje osiromašeno. Tako pa je bilo poletje noro lepo, moje življenje pa je od zdaj naprej bogatejše za precej prijateljev, izkušenj in plovbo z vesoljsko ladjo. Ker, kakor je rekel eden od kaprijskih prijateljev: “Vsi, ki smo prišli sem, smo neke sorte vesoljci.” In na tem otoku smo končno v svojem naravnem elementu.

Bog naj vas obilno blagoslavlja 💞.