Molitev ob samosti in osamljenosti
Nekaj let nazaj je iz mene privrela molitev, ki sem jo zapisala: Velikokrat se sprašujem, zakaj sem še vedno sama. V naši vasi je veliko deklet, med njimi tudi kar nekaj takih, ki niso nikakršne. Nimajo lastnega mnenja, niso zanimiva, skratka nimajo neke fajne osebnosti, po kateri bi lahko sklepala, da je kdaj kaj od njih. Kako to, da imajo fante ali so celo že poročene, jaz pa ne? Zakaj je dal Bog meni močno ose bnost, temperament, silna čustva, veselje do življenja, polno energije, karakter, karizmo … če nimam od vsega tega tistega, kar si najbolj želim? Vem, da sem tudi trmasta, zajedljiva, posesivna, lena, napušna, uživam v pozornosti drugih. Ampak sem tudi nežna, skrbna, mehka, topla oseba, ki se trudi za dobro drugih. Rada pomagam in razdajam svoje darove. A kaj, ko v sebi in ob sebi nimam pristana. Nimam objema, kamor bi se vrnila po napornem dnevu. Nimam ušes, ki bi me poslušale, ne oči, ki bi me z nežnostjo gledale, ne srca, na katerega bi položila svojo glavo in bi m...