Coprnica Zofka

Ker se mi je zdelo čudno, pri volanu in zvoku, sem ustavila in pogledala gume. Ena je bla prazna. Ojooooj! Kaj pa zdaj? Sej ne, da ne znam gume zamenjat. Ampak nimam pojma, kako rezervo spravit izpod avta. Pa sem najprej poklicala prejšnjega šoferja Francija na pomoč, potem pa še domačo asistenco in domače nadomestno vozilo, predala ključe, prepakirala punkle in končno sva se s prijateljico odpeljali proti Gorenjski. Bogu hvala za prijazne starše in brata. Da so mi posodili svoj avto in mojega spravili do doma ter za-plombirali gumo. No ... Midve sva se srečno pripeljali do Vodnika v Adergasu, šli ven iz avta, in jaz: "Kje imava pa darilo?" Pa dobi prijateljica velike oči in reče: "V prtljažniku tvojega avta." Jaz pa v smeh. To se mi še res ni zgodilo. Da bi na ohcet prišla brez darila? Res ne. "Svašta! Kira bruka! Na ohcet greva brez darila!" Prijateljica je imela še vedno velike oči: "Po vsem, kar sva danes preživeli ..." "..

Ja, ta vikend sem bila na poroki in ohceti. Saj veš ... poroka je obred, pri katerem mladoporočenca izpovesta obljubo, ohcet je pa žurka za tem. Ali, kakor je rekel duhovnik med mašo: poroka je tisto, kar je pomembno, ohcet pa tisto, kar je prijetno. Že dolgo časa nazaj sem preko prijateljice spoznala njeno cimro. Zanimivo, zgovorno in radovedno dekle, ki je kmalu srečalo zanimivega fanta. Ker je bilo že dolgo prepričano, da fanta, ki ima rad hribe, je zabaven, poleg tega pa tudi veren, ne bo našlo, je bilo to zanjo veliko presenečenje. Bog je že vedel, kakšne želje je položil v njeno srce :). Je pa res, da je tudi njen oče šel na romanje na Brezje prav z namenom, da ji izprosi krščanskega moža, ki rad hodi v hribe. No ... Ta njen zdajšnji mož je ravno tak: umirjen in prijeten kristjan, ki obožuje hribolazenje. Pa še en zanimiv podatek o njej: zelo rada bere moj blog in vedno komaj čaka, da bo kaj novega. Draga novopečena žena, h kateri grem kmalu na obisk, me prav zanima, kaj

... priporočam v branje članek , ki sem ga napisala za Našo Družino. Ko so me povabili k sodelovanju, sem vprašala, o čem naj pišem. Ker ni bilo nobene posebne ideje, sem se prepustila Svetemu Duhu in že na Pagu zapisala posamezne odstavke. In zelo očitno se je to v meni kuhalo že nekaj časa. In se še bo. Ponotranjiti zgornjo misel je dolgotrajen proces, pri katerem nujno potrebujem Božjo pomoč. Drage dame (in njihovi gospodje), želim vam, da se vas Jezus dotakne in vam da vedeti, da ste čudovite do vsake najmanjše pike.

No, nič pametnega nimam več za napisat. Razen, da je tista travarca reeeees dobra. Če boš slučajno kaj v Metajni in si pripravljen-a iti po nakupih zame, sporoči. Za zimsko razkuževanje bi bila super. Kaj mi pa dogaja zdaj, ko sem doma? V duhovnem smislu je prav pestro. Jezus očitno med dopustom reeeees dela na polno. Sem pa malo tudi sama kriva, saj ga prosim, naj zaceli moje notranje rane. Bi bil že cajt, da razrešim svoje šolske dni in odnose s svojimi (takrat še) nedoraslimi sošolci. Smo šli pa te dni z nekaj prijatelji za en vikend v Lendavo. In je bilo super! Bom v kakšnem naslednjih zapisov podelila še te trenutke. Zakaj zapis 11 od 11? Zelo očitno sem se zakalkulirala pri splošni oceni, koliko zapisov bo. Zdaj pa moram hitro najt še kaj, da bo res 11/11 :). Saj ne, da je manjkalo doživetij :P. Ena posebna reč so bile te paške ovce. Videl si jih povsod. Oz. vsaj njihove bobke. Razen na poti na Sunčano in na Sunčani. Drugače pa 🙄. No ... tudi znameniti paški sir mora

In še: v čem so glavne podobnosti med Kaprijami in Pagom ? skupna skrb za dobro vseh (kuhanje, pomivanje posode, čiščenje …) lepe plaže, tudi taka s senco breg za u grad in na plažo konobe so na voljo avtobusni prevoz dol in nazaj en market Naša apartmajska hiša Kaj pa razlike? Na Kaprijah klima samo v zgornjem nadstropju, na Pagu v vsakem apartmaju. v vsakem apartmaju hladilnik s skrinjo. Top stvar za ohladit pijačo, shranit sadje ali spravit čokolado nazaj v trdno obliko na Pagu ni tiste valovite strehe nad jedilnico, pod katero si opoldne kot dušena svinjina v lastnem soku. Je pa pod senčniki vseeno prijetno vroče WC, tuš in umivalnik v vsakem apartmaju, ne pa 2+2+4 na celo hišo. Posebej fantje so nad tem dejstvom navdušeni nihče ne teži, naj šparamo z vodo največ po trije v sobi. To pomeni, da z lahkoto najdeš čas in prostor za zasebnost pri preoblačenju ni 2-urne vožnje s trajektom, preden prideš do končne destinacije manj komarjev, a je

Naša skupina je ta dan pomivala posodo. To je pomenilo, da smo pomivali samo po zajtrku in kosilu, saj smo šli popoldne že proti domu. Ko smo pomili, smo napakirali punkle in izpraznili apartmaje (papa, klima!) ter šli še zadnjič proti plaži. Kako je pasalo še zadnjič zaplavati v tisti smaragdni vodi in vreči še zadnjih nekaj žabic! Pa poležati na obali toliko časa, da so se kopalke posušile! Ko bi le lahko flaširala tale Pag in ga imela za domov 😊 . Ko bi le lahko ostali še 2 do 3 dni. Ravno smo se povezali med samo, pa že gremo. Zdi se mi, da sem prve 3 dni užila v miru in počasi. Potem sem se pa kar naenkrat zbudila v sobotno jutro. Prava beda ☹ . No … če ne bi bilo lepo, bi se vleklo kot kurja čreva. Ker je bilo lepo, pa je čas kar poletel. Pot domov je bila prežeta s počitkom v klimatiziranem busu, obujanju spominov in klepetu. Prav luštno je bilo. Škoda le, da smo bili zadnjič skupaj v takem sestavu. Upam, da se kmalu spet vidimo in bomo spet kakšno rekli. Ob prihodu d