Kaprijske počitnice 2. termin 2019 2/8

Ponedeljek

Danes je bil precej običajen dan. Ker br. Jaro še ni prispel na otok, smo hvalnice molili brez njegovega vodstva. Maševal pa je zvečer, po prihodu.

Zbudila sem se že pred 5. uro zjutraj. In šla na sprehod najprej po pristanišču, potem pa naprej po eni od poti, ki jih te dni še nisem prehodila. Navzgor po asfaltu, mimo odcepa za našo plažo in do prelaza, ki vodi k zapuščeni gostilni Antonio. In kakšen lep razgled me je tam čakal!

Ob poti je veliko dreves in grmovnic, eno od njih pa mi je še posebej padlo v oči. Ravnokar je nanj posvetilo jutranje sonce in ožarilo pahljačaste bičkaste cvetove v roza barvi! Kako lepo je bilo!Celo drevo kaprovca je kar žarelo! Waw, kakšno lepo presenečenje mi je pripravil dobri Oče! Bogu hvala!

Si predstavljate, da vas ob sončnem vzhodu pričaka celo drevo takih cvetov?
vir fotke

Pot se je potem strmo spustila in peljala do obale, jaz pa sem krenila proti naši plaži, po bregu navzgor ter sprehod zaključila pri kuči. Ker mi je br. Jaro že pred časom naročil, naj preberem Visoko pesem (ki sem tudi jo, a se me takrat ni posebej dotaknila), sem tokrat vzela v roke Sveto pismo in se dovolila razvajati od Očeta. In kakšno razvajanje je to bilo! Pravi ljubezenski izliv, ob katerem sem dobila mehka kolena in metuljčke v trebuhu! Uf!

… lepa kakor luna,

čista (sijoča) kakor sonce …?

Kako lepe so tvoje noge v sandalah, 

knežja hči!

Obline tvojih bokov so kot koralde,

delo mojstrovih rok.

Tvoje naročje je vrčasta posoda,

naj ji ne manjka odišavljenega vina.

Tvoj trebuh je kup pšenice,

z lilijami obdan.

Tvoji dojki sta kakor dva mladiča,

gazelina dvojčka.

Tvoj vrat je kot slonokoščen stolp,

tvoje oči so ribniki v Hešbonu,

pri Batrabimskih vratih.

Tvoj nos je kot libanonski stolp,

ki gleda proti Damasku.

Tvoja glava na tebi je kot Karmel

in kodri na tvoji glavi kakor škrlat,

kralja so prevzele kite.

Kako lepa si in kako zala, 

ljubezen v radostih!

Tvoja postava je podobna palmi

in tvoje prsi grozdom.

Dejal sem: Splezal bom na palmo in segel po njenih šopih.

Tvoje prsi naj bodo kot grozdi vinske trte

in vonj tvojega diha kakor jabolka,

tvoja usta kot najboljše vino,

ki teče mojemu ljubemu v slast,

drsi po ustnicah spečih.

(VP 6,10; 7,2-10)

Uf! Tole je pravi ljubezenski izliv! Hvala ti, Gospod! 💖

Pri enem od obrokov sem sedela v fajn druščini in omenila, kaj mi je Stvarnik za danes pripravil. Pa je prijateljica povedala, da so prav zanimive reči napisane tudi za moške.

Po kosilu sem si privoščila malo počitka v viseči mreži. In ravno takrat, ko sem si zaželela, da bi me kdo zazibal, sem dobila zibljaj. Hvala, Sveti Duh! In potem kar zaspala. Čez nekaj časa sem se predramila in pomislila, kako bi bilo lepo, če bi me spet kdo zazibal. In je Sveti Duh ponovno poslal mladeniča. Ooooo … Kako je pasalo! Hvala! 😁

Danes sem poleg vsega sprehajanja tudi plavala do otoka in veslala s kajakom. Čist sem divja zadnje čase! Imam na sumu, da mi po počasi še tek postal všeč 😛.

Zvečer je bilo na sporedu opazovanje utrinkov in plavanje v planktonu, nekateri pa smo šli v pristanišče počakat br. Jarota, ki je prispel z zadnjim trajektom. Bil nas je iskreno vesel. Ob 22.30, v trdi temi, smo imeli sveto mašo. Bilo je tako lepo in spokojno, da se je te spokojnosti nalezlo tudi moje telo. Nočko!

Zapis jutrišnjega dne