Kaprijske počitnice 2. termin 2019 1/8
Nedelja.
Sem pa v tem tednu izkusila še nekaj novega: superadrenalinsko vožnjo z vozičkom! Noro sem uživala! Hvalahvala!
A veš tist, k se zjutraj pogledaš v špegu in se sam sebe ustrašiš? Točno to se mi je zgodilo. Še dobro, da se ni špegu zdrobil, ker je bil med dvema tako skuštranima 😋.
 |
| Ta fotka je za v špajz. Da naujo otroci nutele kradli :). |
Itak je sledil samo še tuš in pranje glave. Takšna res ne morem okrog hodit 😋.
Mislim, da sem te dni prvič v življenju resneje rabutala fige. Saj ne, da sem se tega sama spomnila. Pač … zgledi vlečejo … Pa sem zlezla na škarpo in trgala in jedla, pa mi mladenič ob meni pomigne z glavo in jaz: "Kaj? A se mi pod kiklo vidi?"
"Ne. Ljudje gredo."
No … toliko o moji dojemljivosti. Bleh. Tudi, če bi me lastnik zalotil, najbrž ne bi dojela 😬.
No … toliko o moji dojemljivosti. Bleh. Tudi, če bi me lastnik zalotil, najbrž ne bi dojela 😬.
Saj ne, da sem že zjutraj s taisto obleko imela nerodno štorijo. Saj veste, gospe, da se kakšni drugi kdaj naredi, da si krilo priškrne za spodnjice? Tudi jaz sem kaj takega že kdaj videla. Izkusila pa še prav nikoli. No … do danes. Ko sem, kot se za nedeljo spodobi, oblekla oblekco in pod njo tudi posebno perilo. Glede perila: ni važno, da ga nihče ne vidi. Jaz vem, da je tam in to je dovolj.
Pa pridem samozavestno iz toaletnih prostorov, pa kr naenkrat kolegica za mano (Ana, hvalaaaa!) potegne nekaj izza mojih spodnjic. Uuuups! Zafarbala sem do Marsa in upala, da ni nihče drug videl tega spodrsljaja. Pošpegala sem okrog in si oddahnila. Fantje pred ogledalom so imeli veliko več dela s svojimi bradami, zobmi in lasmi kot pa z opazovanjem mojega lapsusa. Bogu hvala!
Mi je pa še zdaj nerodno …
Po kosilu smo pospravili po hiši, odhajajoči so še spakirali do konca, potem se poslovili in se nekaj čez 17. uro vkrcali na trajekt. Pa smo peterica ostali sami.
Sem pa v tem tednu izkusila še nekaj novega: superadrenalinsko vožnjo z vozičkom! Noro sem uživala! Hvalahvala!
No ... da se vrnem nazaj na nedeljsko popoldne ... po odhodu skupine je bilo celo popoldne do večera prav prijetno. Tišina, nobenega otroškega vika in krika, nobenega šklopotanja kovinskih šalc … mir in tišina.
Vse do 20h, ko smo šli v vas na sladoled in pričakali novo skupino. V njej sem imela kar nekaj poznanih, s katerimi se poznam že dolgo ali pa šele z lanskih Kaprij. Pomagali smo jim pripeljati prtljago, postaviti šotore, novincem pokazali prostore ter začeli sklepati nova poznanstva.
Sem pa kar videla prijateljico, kako opazuje in preračunava ...
Komentarji
Objavite komentar