Kaprijske počitnice 1. termin 2019 5/8
Četrtek.
No … ko tole pišem, je v biti že petek. Že 1:25 ure. To v
biti pomeni, da gre zdajšnja ekipa pojutrišnjem domov.
Tudi danes sem se kmalu zbudila. Ob 6h auf, potem sem šla pa
plavat. Kakšna milina! Mirno morje, vsa voda iste temperature, še podvodna
očala sem nadela, da sem lahko opazovala ribce. V zalivu sem bila skoraj sama
in sem res uživala. Poleg tega je pa totalno fajn, ko se lahko na plaži
normalno preoblečeš, brez da bi se bilo treba bati nepovabljenih pogledov.
Sicer sem imela v zalivu družbo kajakaša, a je bil preveč oddaljen, da bi kaj
pomembnega ugledal J.
Tole jutranje kopanje je bilo TOP! To obožujem že od nekdaj. Priporočam!
 |
| Naša plaža. Senca, skalnati ležalniki, vonj po morju in borovcih ... |
Nazaj sem bila ravno pravi čas za molitev hvalnic. Potem pa
zajtrk, plaža, kosilo, po kosilu pa me je prijazna prijateljica povabila, da si
grem v njeno posteljo malce odpočit. Kako je pasalo prinesti noter 1,5 urice
spanja! Pa spet plaža za enkrat v vodo, pa večerja in na hrib k maši ob sončnem
zahodu. Kako lepo se je Bogu zahvaljevati ob zadnjih sončnih žarkih in ga
slaviti za vse, kar je podaril v teh dneh. In ga prositi za prihodnje dni in
naše odnose.
Po prihodu nazaj pa … Cel rastur! Nekaj so-kaprijcev je ob
mojem prihodu že sedelo in klepetalo v dnevnem prostoru. Jaz pa sem samo še
prisedla in klepetala. Sčasoma smo prinesli še Travarico, ki smo jo včeraj
nabavili (Neka posebna, na kateri piše: "Neka Božji blagoslov bude na
svima …" No … tale žegen je kar lepo tekel. Kmalu smo se spomnili, da sem
od doma prinesla savinjski želodec. Robert je izračunal, koliko kruha lahko
porabimo, da ga bo še dovolj za zajtrk, vsak je vzel svojo skodelico za
Travarico, pa smo rezali in jedli … Njaminjami! Dobro hrano so zavohali tudi
drugi in kmalu nas je bila lepa druščina. Premosorazmerno s tem je tudi
Travarce kmalu zmanjkalo J.
Naše veselje pa se je povečevalo.
No … da ne boste mislili, da se na Kaprijah samo popiva. Tale Travarica
je bila kupljena za namen trebušnih težav (ki sta jih imela dva soudeleženca)
in naj bi bila na voljo za vse štiri tedne. No … je pač izginila že prej.
Pomembno se mi zdi tudi poudariti, da se nikomur izmed nas ne zdi alkohol nujno
potreben za vzdušje ali zabavo ali zdravje.
Tokrat je pač prišel zelo prav. Sprostili smo se, se
nasmejali, potem pa se ob 23h odpravili v vas. Ob 11h zvečer je namreč čas, da
pustimo ostalim v hiši in vsem sosedom čas za nočni počitek. Zato se druženja
željni odpravimo v pristanišče in tam družimo naprej. Dejan je še enkrat
razložil celotno sceno z Eeeee kelnarjem. In kako dobro ga oponaša! To je bilo
smeha!
Kako sem hvaležna za te dni! Za prav posebno družbo in prav
posebne trenutke.
Komentarji
Objavite komentar