Po-kaprijski zapis in uvod v serijo 2019
No, pa sem spet nazaj v civilizaciji. Po eni strani bi se takoj prežarčila nazaj, po drugi pa z veseljem ostajam v Sloveniji in meljem vse dogodivščine, pogovore, poglede in nasmehe.
Pogrešam? Ja. Okolico? Niti ne. Kaprije je samo otok sredi Jadrana. Kot otok ni prav nič posebnega. Brez avtomobilov, en sam hrib ga je, poraščen z grmičevjem, 3 gostilne, mini market, ježki in tišina. Nič posebnega. Tudi župna kuča, v kateri stanujemo. Noben presežek. Okrušena fasada, tri večje sobe v 1. nadstropju, tri manjše v zgornjem, v pritličju pa kuhinja in kopalnica. Ob hiši sta pokrita jedilnica in dnevni prostor ter kapela ob zidu iz kamnov. In to je to. Nič posebnega.
Vse, dokler ne dodamo družbe. Ki je pa na Kaprijah res izredna. Za vsako neumnost se najde kdo. Za plavanje v planktonu, večerjo v down town, rabutanje fig.
Za smeh, petje ob kitari, namizne igre, hojo po gurtni (slackline), zibanje v viseči mreži.
Za objem, zaupen pogovor, zajtrk ob 6h, jutranji sprehod ob obali.
In za vse ostalo, kar si lahko kdorkoli zamisli. Vedno je tam nekdo, ki bo za.
Tudi sama sem večkrat presenetila samo sebe. Predvsem z vsakodnevnimi jutranjimi sprehodi. In potrpežljivostjo, pa z ogromno molitve in potrebo po biti sama. Te reči ponavadi niso "my cup of tea", ampak mi je te dni to res sedlo.Več prijateljev me je vprašalo, če je z mano kaj narobe. Da sem ponavadi duša zabave, tokrat pa nisem taka. Tudi sama ne vem, v čem je fora. Enostavno sem rabila ta čas zase.
Potem sem bila pač veliko sama in s svojimi mislimi. In z mirom v srcu.
Nisem še uspela sprocesirat dogodkov, pogovorov, lastnega počutja in vzgibov. Je še preveč sveže. In ker je bilo zelo intenzivno, bom potrebovala nekaj časa za to ... Imam na sumu, do bo tudi tole bloganje pripomoglo k temu, da se bodo dogodivšine pospravile v predalčke.
In ker imam te dni veliko potrebo po pisanju, moj zvežčič s kaprijskimi zapiski pa poka po šivih, zna biti, da bo kar zanimivo. Imam močan občutek, da bom presenetila sama sebe :P.
P. S.: Kaprije je edninski samostalnik in bi ga pravilno sklanjali Kaprije, Kaprija, Kapriju, Kaprija, pri Kapriju, s Kaprijem. Ampak je v uporabi kot da bi bil množinski: Kaprije, Kaprij, Kaprijam ... Mislim, da ravno dobra družba pripomore k slovničnim spremembam <3.
Prvi zapis o letošnjih počitnicah najdete tukaj.
Pogrešam? Ja. Okolico? Niti ne. Kaprije je samo otok sredi Jadrana. Kot otok ni prav nič posebnega. Brez avtomobilov, en sam hrib ga je, poraščen z grmičevjem, 3 gostilne, mini market, ježki in tišina. Nič posebnega. Tudi župna kuča, v kateri stanujemo. Noben presežek. Okrušena fasada, tri večje sobe v 1. nadstropju, tri manjše v zgornjem, v pritličju pa kuhinja in kopalnica. Ob hiši sta pokrita jedilnica in dnevni prostor ter kapela ob zidu iz kamnov. In to je to. Nič posebnega.
Vse, dokler ne dodamo družbe. Ki je pa na Kaprijah res izredna. Za vsako neumnost se najde kdo. Za plavanje v planktonu, večerjo v down town, rabutanje fig.
Za smeh, petje ob kitari, namizne igre, hojo po gurtni (slackline), zibanje v viseči mreži.
Za objem, zaupen pogovor, zajtrk ob 6h, jutranji sprehod ob obali.
In za vse ostalo, kar si lahko kdorkoli zamisli. Vedno je tam nekdo, ki bo za.
Tudi sama sem večkrat presenetila samo sebe. Predvsem z vsakodnevnimi jutranjimi sprehodi. In potrpežljivostjo, pa z ogromno molitve in potrebo po biti sama. Te reči ponavadi niso "my cup of tea", ampak mi je te dni to res sedlo.Več prijateljev me je vprašalo, če je z mano kaj narobe. Da sem ponavadi duša zabave, tokrat pa nisem taka. Tudi sama ne vem, v čem je fora. Enostavno sem rabila ta čas zase.
Potem sem bila pač veliko sama in s svojimi mislimi. In z mirom v srcu.
Nisem še uspela sprocesirat dogodkov, pogovorov, lastnega počutja in vzgibov. Je še preveč sveže. In ker je bilo zelo intenzivno, bom potrebovala nekaj časa za to ... Imam na sumu, do bo tudi tole bloganje pripomoglo k temu, da se bodo dogodivšine pospravile v predalčke.
In ker imam te dni veliko potrebo po pisanju, moj zvežčič s kaprijskimi zapiski pa poka po šivih, zna biti, da bo kar zanimivo. Imam močan občutek, da bom presenetila sama sebe :P.
P. S.: Kaprije je edninski samostalnik in bi ga pravilno sklanjali Kaprije, Kaprija, Kapriju, Kaprija, pri Kapriju, s Kaprijem. Ampak je v uporabi kot da bi bil množinski: Kaprije, Kaprij, Kaprijam ... Mislim, da ravno dobra družba pripomore k slovničnim spremembam <3.
Prvi zapis o letošnjih počitnicah najdete tukaj.
Komentarji
Objavite komentar