Kaprije DeLuxe 2018 8/12
Nedelja
Dan za odhod domov. Ampak! Tačas se lahko zgodi še velikoveliko zanimivega!
Tokrat sv. maša ni bila že pred zajtrkom, ampak po njem. Imeli smo slovesno sv. mašo v cerkvi, pri kateri smo peli ob kitarah. Bilo je tako prijetno in čarobno. Polno hvaležnosti, veselja, sreče, miru ... Že za uvod so trije udeleženci sestavili uvodno pesem na melodijo Ooo, vsi slavite Boga. Prav luštno so naredili :).
Takoj nato pa smo šli nekateri na plažo. Dragocenih zadnjih minut res ne bi bilo preveč pametno porabljati za pot do hiše in nazaj do obale ... Do otočka se nisem odpravila, saj bi moj vtisnjeni hrbet najbrž ne prenesel nažiganja sonca, da bi celo pot plavala hrbtno, pa spet nimam dovolj kondicije in orientacije. Z mojo orientacijo bi s tovrstnim plavanjem najbrž pristala v Črnem morju :P.
Ker so so-kaprijci reees prijazni, ni šel skoraj nihče na otok. Smo bili pa vseeno eno uro v vodi. Igra Samuraj (HA!) zmaga. Ponovno smo se nasmejali do solz. En od fantov je prišel mimo in rekel: "Slišati ste kot grupa retardiranih galebov, ki se tepe za eno ribo."
Že v vodi se je sprožilo zanimivo vprašanje za debato, ki pa smo jo nadaljevali tudi na kopnem:
Pri kosilu je sledil še zadnji hitri krog, ki je nosil vprašanje: povej do tri stvari, za katere si v tem tednu hvaležen, in nekaj, kar boš odnesel s sabo v vsakdanje življenje (izkušnja, spoznanje, misel …).
Vsekakor bom odnesla odtis meduze, za katerega sem močno hvaležna. Zakaj? Izveste v naslednjih objavah ...
Še pospravljanje prtljage, šotora, hiše ... Moram poudariti, da sem zelo hvaležna za oba mladeniča, ki sta mi pomagala pospraviti šotor nazaj v ovitek. Res sta zelooo prijazna in ustrežljiva. Hvala! Prav zanju sem prišparala še zadnji Frutabeli. In eno za punco s Fenistilom in eno za punco, ki mi je oskrbela hrbet.
Pa poslavljanje in odhod proti pomolu. Na trajektu smo naredili še zadnje morske fotografije, se nastavljali še zadnjim dalmatinskim sončnim žarkom in vsak v svojem srcu zatrdno vedeli: naslednje leto spet! NUJNO!
Za nadaljevanje branja kliknite tukaj.
Dan za odhod domov. Ampak! Tačas se lahko zgodi še velikoveliko zanimivega!
Tokrat sv. maša ni bila že pred zajtrkom, ampak po njem. Imeli smo slovesno sv. mašo v cerkvi, pri kateri smo peli ob kitarah. Bilo je tako prijetno in čarobno. Polno hvaležnosti, veselja, sreče, miru ... Že za uvod so trije udeleženci sestavili uvodno pesem na melodijo Ooo, vsi slavite Boga. Prav luštno so naredili :).
In pridiga? V času pridige sta pričevala
zakonski par, soudeleženca počitnic, ki sta se spoznala pred enim letom, na
počitnicah za mlajše odrasle na Kaprijah. Ja, točno tu! Kako lepo sta povedala
vsak o svojem iskanju, strahovih, pa potem o tem, kako se je odvijalo
spoznavanje od prvega dne Kaprij naprej ... Waw! Poslušali smo z odprtimi usti
in s hvaležnostjo v srcih.
Pri prošnjah pa je vsak dobil srečnega
izžrebanca in zanj povedal prošnjo. Jaz sem za mladeniča prosila: "Naj
prepozna lepotico, ki mu je namenjena, jo osvoji in odpelje v romantični
jutri." Ena od punc je tudi zame prosila, pa sem pozabila, katera in
pozabila tudi, kakšna prošnja je bila. Vem samo, da mi je bila všeč :). Se
priporočam, da se mi prijazna so-kaprijka javi :).
Takoj nato pa smo šli nekateri na plažo. Dragocenih zadnjih minut res ne bi bilo preveč pametno porabljati za pot do hiše in nazaj do obale ... Do otočka se nisem odpravila, saj bi moj vtisnjeni hrbet najbrž ne prenesel nažiganja sonca, da bi celo pot plavala hrbtno, pa spet nimam dovolj kondicije in orientacije. Z mojo orientacijo bi s tovrstnim plavanjem najbrž pristala v Črnem morju :P.
Ker so so-kaprijci reees prijazni, ni šel skoraj nihče na otok. Smo bili pa vseeno eno uro v vodi. Igra Samuraj (HA!) zmaga. Ponovno smo se nasmejali do solz. En od fantov je prišel mimo in rekel: "Slišati ste kot grupa retardiranih galebov, ki se tepe za eno ribo."
Pa pravi prijateljica, da sem kmalu za tem
sama izustila HA!, ki je bil precej podoben galebjemu. In je bilo spet smeha
...
Že v vodi se je sprožilo zanimivo vprašanje za debato, ki pa smo jo nadaljevali tudi na kopnem:
- Mamini
sinčki; zakaj pride do tega? Lahko sami otroci naredimo kaj proti temu, da
nas mame ne bodo razvajale?
- Katere
stvari so tiste, ki so ti všeč na nasprotnem spolu, da osebo opaziš v
množici?
- Kakšno
je tvoje vedenje ob osebi, ki ti je všeč? Si lahko sproščen, zablokiraš,
se poskušaš predstaviti v najboljši luči?
- Katero
vedenje je tisto, ki tebi osebno da potrditev, da si tudi ti všeč tej
osebi?
- Kaj
je tisto, kar te odbije pri osebi nasprotnega spola?
- Situacija:
ženska/moški z otrokom. Te bo zanimala njena/njegova zgodba, bi dal
priložnost, ali pa se v tak odnos raje ne bi spuščal?
- Kaj
menim o svojem izražanju čustev? Mi gre?
Le zakaj se spomnimo imeti take hude
debate šele zadnji dan počitnic? Ker so reees fajne in odgovori odprejo
veliko novih vprašanj ...
Pri kosilu je sledil še zadnji hitri krog, ki je nosil vprašanje: povej do tri stvari, za katere si v tem tednu hvaležen, in nekaj, kar boš odnesel s sabo v vsakdanje življenje (izkušnja, spoznanje, misel …).
Vsekakor bom odnesla odtis meduze, za katerega sem močno hvaležna. Zakaj? Izveste v naslednjih objavah ...
Še pospravljanje prtljage, šotora, hiše ... Moram poudariti, da sem zelo hvaležna za oba mladeniča, ki sta mi pomagala pospraviti šotor nazaj v ovitek. Res sta zelooo prijazna in ustrežljiva. Hvala! Prav zanju sem prišparala še zadnji Frutabeli. In eno za punco s Fenistilom in eno za punco, ki mi je oskrbela hrbet.
Pa poslavljanje in odhod proti pomolu. Na trajektu smo naredili še zadnje morske fotografije, se nastavljali še zadnjim dalmatinskim sončnim žarkom in vsak v svojem srcu zatrdno vedeli: naslednje leto spet! NUJNO!
Za nadaljevanje branja kliknite tukaj.
Komentarji
Objavite komentar