Kaprije DeLuxe 2018 6/12
Petek
Kdo bi si mislil, da smo že pri petku? Res gredo hitro tele počitnice. Še posebej zdaj, ko so dnevi spet sončni in je veliko časa za kopanje ter ni več valov :).
Danes je bila naša skupina na vrsti za kuhanje. To je pomenilo, da smo morali biti v kuhinji že eno uro pred zajtrkom, dve uri pred kosilom in tri ure pred večerjo. Očitno nas čaka zanimiv dan :).
Dopoldne nas je gruča 11-ih plavala do otočka. Tik pred ciljem sta se nam pridružila še dva, po pristanku pa še dve dvojici. Torej nas je bilo vseh skupaj 17! Me prav zanima, če nas bo kakšna od prihodnjih skupin zmogla premagati. Mečem rokavico!
Za večerjo smo imeli na jedilniku palačinke. To je pomenilo, da je bilo treba speči omlet za 55 ljudi. Ker to rada počnem, sem se javila: 5 ponev, lesena kuhalnica za obračanje, velik lonec mase, ravno prav velika zajemalka, ena ura in pol, Robert in jaz. Druženje in obračanje palačink je bilo čisto fajn opravilo. Ampak če mi jih v prihodnjih 14 dneh ne bo treba peči, bom čisto hvaležna :).
Med večerjo je pri našem omizju sedel tudi duhovni voditelj, ki jih ima očitno precej za ušesi. Začel je s šalo:
- Zakaj je Kajn ubil Abela?
- Ker je stare vice govoril.
In potem se je kup vicev vsul še iz nas. Koliko smeha! Spotoma sem razbila krožnik in ogrozila (Boguhvala) zaprt kozarec čokoladnega namaza, pa je duhovni voditelj pripomnil: "Če bi šel kak drobec krožnika vanj, bi pač poskrbel za hitro operacijo zlate žile." Hahahahaha!
In še en:
Se tetica pritožuje župniku: "Gospod župnik, vi tako glasno pridigate, da bi lahko sedela v domači dnevni sobi in bi vas slišala."
Pa ji ne ostane dolžan: "Vi imate pa tako dolg jezik, da bi vas lahko kar tam tudi obhajal."
😂😄😆
No ... med molitvijo po jedi sem se spomnila na Kajna in Abela (jp, tudi med molitvijo kdaj uidejo misli) in mi je udarilo na smeh. Ker se na glas nisem želela smejati, sem se pač potiho. Pa sem vmes pogledala prijateljico na svoji desni, ki jo je tudi gugalo na klopi. In soudeleženca pred mano, ki so mu že tekle solze ... Komaj smo dočakali Amen. Potem pa v smeh. Kot kakšni najstniki 😂. Kolikor se spomnim, sem imela takle napad smeha nazadnje v prvem letniku srednje šole. Komaj sem dočakala konec ure likovne vzgoje :). Kako dobro dene takle napad smeha! Sprosti, poživi, spravi več ljudi v dobro voljo ...
Po palačinkah je sledila molitev večernic. Vsak dan smo namreč lahko skupno molili tako hvalnice kot večernice. To je bilo bilo tako lepo ...
Po tem pa filmski večer. Izglasovali smo film slovenskega režiserja, ki govori o samskem dekletu, ki hodi na zmenke in naleti na raznorazne kalibre ... Če priznam po pravici, me malce spominja name ... In film je bil res dobra izbira. Dal mi je veliko priložnosti za razmišljanje. Predvsem, kakšna zanimiva množica se nas je nabrala in, kako močno sem hvaležna za vsakega od njih.
Npr. fant, ki že vsaj pet let išče sorodno dušo zase. Simpatičen, zgovoren, zabaven, ima cel kup talentov ... a mu vseeno ne uspe najti tiste prave. Prav vsak dan je plaval do otočka.
Pa dekle, ki je postavno, zanimivo, inteligentno, zabavno, odprto, pa je še vseeno vedno sama. In se (kot mnogo nas, drugih) sprašuje:
Kdo bi si mislil, da smo že pri petku? Res gredo hitro tele počitnice. Še posebej zdaj, ko so dnevi spet sončni in je veliko časa za kopanje ter ni več valov :).
Danes je bila naša skupina na vrsti za kuhanje. To je pomenilo, da smo morali biti v kuhinji že eno uro pred zajtrkom, dve uri pred kosilom in tri ure pred večerjo. Očitno nas čaka zanimiv dan :).
Dopoldne nas je gruča 11-ih plavala do otočka. Tik pred ciljem sta se nam pridružila še dva, po pristanku pa še dve dvojici. Torej nas je bilo vseh skupaj 17! Me prav zanima, če nas bo kakšna od prihodnjih skupin zmogla premagati. Mečem rokavico!
Za večerjo smo imeli na jedilniku palačinke. To je pomenilo, da je bilo treba speči omlet za 55 ljudi. Ker to rada počnem, sem se javila: 5 ponev, lesena kuhalnica za obračanje, velik lonec mase, ravno prav velika zajemalka, ena ura in pol, Robert in jaz. Druženje in obračanje palačink je bilo čisto fajn opravilo. Ampak če mi jih v prihodnjih 14 dneh ne bo treba peči, bom čisto hvaležna :).
Med večerjo je pri našem omizju sedel tudi duhovni voditelj, ki jih ima očitno precej za ušesi. Začel je s šalo:
- Zakaj je Kajn ubil Abela?
- Ker je stare vice govoril.
In potem se je kup vicev vsul še iz nas. Koliko smeha! Spotoma sem razbila krožnik in ogrozila (Boguhvala) zaprt kozarec čokoladnega namaza, pa je duhovni voditelj pripomnil: "Če bi šel kak drobec krožnika vanj, bi pač poskrbel za hitro operacijo zlate žile." Hahahahaha!
In še en:
Se tetica pritožuje župniku: "Gospod župnik, vi tako glasno pridigate, da bi lahko sedela v domači dnevni sobi in bi vas slišala."
Pa ji ne ostane dolžan: "Vi imate pa tako dolg jezik, da bi vas lahko kar tam tudi obhajal."
😂😄😆
No ... med molitvijo po jedi sem se spomnila na Kajna in Abela (jp, tudi med molitvijo kdaj uidejo misli) in mi je udarilo na smeh. Ker se na glas nisem želela smejati, sem se pač potiho. Pa sem vmes pogledala prijateljico na svoji desni, ki jo je tudi gugalo na klopi. In soudeleženca pred mano, ki so mu že tekle solze ... Komaj smo dočakali Amen. Potem pa v smeh. Kot kakšni najstniki 😂. Kolikor se spomnim, sem imela takle napad smeha nazadnje v prvem letniku srednje šole. Komaj sem dočakala konec ure likovne vzgoje :). Kako dobro dene takle napad smeha! Sprosti, poživi, spravi več ljudi v dobro voljo ...
Po palačinkah je sledila molitev večernic. Vsak dan smo namreč lahko skupno molili tako hvalnice kot večernice. To je bilo bilo tako lepo ...
Po tem pa filmski večer. Izglasovali smo film slovenskega režiserja, ki govori o samskem dekletu, ki hodi na zmenke in naleti na raznorazne kalibre ... Če priznam po pravici, me malce spominja name ... In film je bil res dobra izbira. Dal mi je veliko priložnosti za razmišljanje. Predvsem, kakšna zanimiva množica se nas je nabrala in, kako močno sem hvaležna za vsakega od njih.
Npr. fant, ki že vsaj pet let išče sorodno dušo zase. Simpatičen, zgovoren, zabaven, ima cel kup talentov ... a mu vseeno ne uspe najti tiste prave. Prav vsak dan je plaval do otočka.
Pa dekle, ki je postavno, zanimivo, inteligentno, zabavno, odprto, pa je še vseeno vedno sama. In se (kot mnogo nas, drugih) sprašuje:
- Kaj delam narobe?
- Kaj je z mano narobe?
- Zakaj sem še vedno sama?
Ja, véliki in preizkušani bratje in sestre so z mano ter vseeno hodijo po svetu z neomejeno količino vedrosti in topline v srcu. Waw!
Jp, velike reči odpira ta film ...
Smo pa zvečer izvedeli še eno sočno podrobnost ...
 |
| Slapovi Krke. Tja pač ne greš brez kopalk. Vir fotke: splet |
V ekipi, ki si je šla včeraj ogledat slapove Krke, je eden od fantov izgubil/pozabil kopalke. Kar ... ni jih bilo. In ker brez njih pač ne greš na slapove, si jih je spotoma hitro kupil. Mu pa ostali niso ostali dolžni. Prvo vprašanje, ki so mu ga postavili, je bilo: "Si kupil enodelne ali dvodelne kopalke?" Skupina si je ob tem nadela ime Figov list. To je bilo smeha!
Je bil pa petek še ene sorte poseben dan. Fantje so dobili priporočilo, da postrežejo dekletom pri kosilu in večerji. Kako je bilo pa samo to lepo! Okrasili so mize, nam prinesli hrano na krožnikih, nam točili pijačo ... Oh! Človek bi se kar navadil ... z lahkoto!
In kako lep občutek je to, ko ti nekdo postreže in poskrbi zate. Reeeees lepo!
Imam pa občutek, da bomo jutri dekleta na vrsti :P.
Je bil pa petek še ene sorte poseben dan. Fantje so dobili priporočilo, da postrežejo dekletom pri kosilu in večerji. Kako je bilo pa samo to lepo! Okrasili so mize, nam prinesli hrano na krožnikih, nam točili pijačo ... Oh! Človek bi se kar navadil ... z lahkoto!
In kako lep občutek je to, ko ti nekdo postreže in poskrbi zate. Reeeees lepo!
Imam pa občutek, da bomo jutri dekleta na vrsti :P.
In še: dobra stran poletne vročine - nikjer ni niti enega komarja. Dokler vročina traja. Ko pa se malce shladi, navalijo kot mravlje na cuker :P. Živel repelent!
Za zapis o jutrišnjem dnevu kliknite tukaj.
Za zapis o jutrišnjem dnevu kliknite tukaj.
Komentarji
Objavite komentar