Kaprijske počitnice 3. termin 2019 1/3

Ponedeljek

Pa me je končno ujela premalospanja utrujenost. Danes se počutim povsem izmučena in pišem tele zapiske že ob 22.50. Prejšnje dni sem jih med polnočjo in 2h zjutraj 😛.

Kako zelo sem hvaležna Bogu, da mi je na Kaprije pripeljal nove prijatelje! Ki so tako zanimivi in zabavni, da sem skozi dan zelo redko pomislila na bolečino.

Hvaležna sem tudi za Majo, s katero sva se že v 1. terminu veliko pogovarjali. Pa je prišla tudi tokrat in se mi tako dobro zdi, da se ji lahko zaupam. Manjka mi prijateljica, s katero bi lahko predebatirala vse to doživljanje. In je Maja pravi Božji dar. Hvala!

Vreme se je zadnje dni tako otoplilo, da samo še gagam. Meni, kmečki bunki s hribov, ki je vajena 15-20°C, je 35°C občutno prevroče. Švicam na 100 metrov. In potem me boli glava in potem ne pomaga nič drugega kot pol piva. Potem sem pa zaspana … No … začaran krog 😏.

Tudi v mojem šotoru, ki je super reč za ponoči (imam svoj mir, svoj red, svojo omaro, tudi moja lučka nikogar ne moti …) ne morem biti čez dan. Če bi šla tja počivat, bi se zbudila dušena govedina. V lastnem soku. 😛

Je pa tukaj vseeno zelo lepo. In sem skozi tedne in dneve ugotovila še nekaj: Kaprije so čisto lep otok, tudi kuća, ki sicer ni nevemkaj, je čisto ok. Tudi hrana je fajn (še posebej, če imaš rad papriko in čebulo, ki sta pač sezonska zelenjava v času teh Počitnic). Morje je super - čisto, lepo, prijetnih temperatur ... Cena je supernizka, sprehajalne poti so zakon ...

"Toliko je zvezd na nebu," pravi br. Jaro, "vidimo jih pa samo 2500. Približno tako je z dobrimi lastnostmi sočloveka. Vidimo jih le delček."


A vse to nima nobenega hudega pomena, če ne delam na odnosih. Več se družim, več sem prijazna (včasih se res moram malce potruditi za to), več se igram družabne igre, večkrat pristopim in poklepetam, več imam tudi sama od teh Počitnic. Brez vlaganja v odnose bi bile tele počitnice en sam dolgčas. 

Oz. bi v tem primeru bilo veliko bolje biti sama nekje "Bogu za nogu", kjer se ne bi bilo treba čisto nič prilagajati, bi imela svoj WC, svoj tuš, svoj mir, svojo mizo ... ampak tudi čisto svoj dolgcajt. Nobene družbe, nikogar za na sladoled ali sprehod, nihče me ne bi spravljal iz mojih okvirov, nihče ne bi pohvalil, kako sem se luštno napravila, nihče ne bi z veseljem plesal z mano, nihče ne bi z z veseljem iskal moje družbe ...

No, to so odnosi. In na D počitnicah si lahko čisto ves čas obkrožen z njimi. Vidiš, kako so fajn fantje, ki pomivajo posodo in pometajo, kako so fajn dekleta, ki opazijo tvoje solze in te potolažijo, kako je fajn duhovni vodja, ki te pogleda v obraz in reče: "Če rabiš pogovor, sem tukaj zate.", kako je fajn Robert, ki vse to zorganizira, pripravi in z nami preživlja svoj dragoceni čas ...

Na koncu koncev so tudi tisti fajn, ki me mečejo iz mojih okvirov. Saj lahko samo s tem sama zorim in rastem ter se razvijam v dobro smer.

Zapis jutrišnjega dne

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Roald Dahl: Pepelka

Zakaj objavljam izkušnje z zmenkov in kakšna je dobra alternativa zmenkom na slepo?

Turkiz, žad, safir in ametist. Pa srebro ali belo zlato. 1/2