Dnevi po kaprijskih počitnicah ...

... so sicer čist fajn dnevi. Ampak ni več možnosti jutranjega plavanja; ni okrog mene cel kup ljudi, od katerih bo eden zagotovo za tisto akcijo, ki sem si jo zamislila; ni žarečih oči, ki komaj čakajo, da bodo ujele moj pogled; ni tistih oči, katere bi jaz rada ugledala ...







Je pa vseeno čist fajn.




11 stopinj. Šumenje bližnjega potoka, zvonjenje v daljavi, hladna rosa na prstkih ...
Kako drugače kot včeraj, ko sem se ob tem času vkrcavala na brzibrod ...Če bi bila tam, bi pogrešala tole, zdaj ko sem tu, pogrešam kaprijske prijatelje ...

Možnost iti v gobe. (ki so v tem primeru same šle po gobe)


145 neprebranih mejlov.

Ampak pogrešam. Na trenutke tako zelo, da boli. Komaj čakam, da se spet vidimo, srečamo, objamemo. Poklepetamo, obudimo kaprijska prijateljstva in spomine na rabutanje fig, zgodnji zajtrk, vožnje s kajakom in supom, večerne družabne igre ... In na tiste drobne ljubeznive geste, ki sem jih bila deležna.

Bogu hvala, da imamo možnost bivati v tej kući. Pa hvaležna sem Robertu, da svoje talente daruje za naša druženja. In njegovi ženi ter družini, ki voljno prenašajo moževo in očkovo odsotnost. 

Dragi stari in novi kaprijski prijatelji, hvala tudi vam. Hvala, da ste si vzeli čas in šli na te počitnice. Hvala, da ste del tega časa preživeli z mano. Hvala, da ste bili prijazni in ustrežljivi tudi takrat, ko sama nisem zmogla vrniti usluge. Hvala, da me imate radi. Hvala, da ste.

Rada vas mam in že komaj čakaaaaaaam piknik!

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Roald Dahl: Pepelka

Zakaj objavljam izkušnje z zmenkov in kakšna je dobra alternativa zmenkom na slepo?

Turkiz, žad, safir in ametist. Pa srebro ali belo zlato. 1/2