O, B o ž e m i l i!!!!!

Že dolgo dolgo časa sem samska. Včasih se ob tem počutim tudi osamljena, večinoma pa je samskost čisto fajn reč. Posebej, ko se spomnim na katerega od svojih spodletelih zmenkov ali na kakšnega dopisovalca, ki se ni prav dobro obnesel. Takrat sem v resnici celo hvaležna za samskost. Ker pomeni, da sem bila v določenem trenutku svojega življenja toliko prisebna, da sem tistemu fantu rekla: "Ne," čeprav sem si zelo zelo močno želela biti v vezi. Očitno se moja možganska celica občasno aktivira in naredi pravo stvar. Ful fajn, da se v pravem trenutku :)

Ena prvih izkušenj s spletnim zmenkarjenjem se mi je zgodila pred par leti, ko sem v rubriki Iščem - iščeš na enem od forumov zasledila fanta, ki je bil po opisu sodeč čisto ok. Napisala sem mu zasebno sporočilo in najino dopisovanje se je začelo.

Saj veste ... koliko sem stara, iz kod sem, kaj rada počnem, kaj si želim v življenju ... Pač obične reči, če želiš koga spoznati. Dajala sem bolj splošne odgovore: da živim na samotni kmetiji v Savinjski dolini, nič natančnega o študiju (samo to, da sem na Pedagoški), da si želim živeti na podeželju, da se ukvarjam z glasbo in sem cerkvena pevka, da je vera pomemben del mojega življenja ...

On mi je nazaj odpisal, da živi v hiši v Kamniku in da je to praktično že podeželje. Malce je opisal, v katerem koncu in sem si mislila: potemtakem je podeželje cela Slovenija vključno s stolpnicami na Fužinah in vsemi Qlandiami :/  in še par buč, ki sem jih uspešno izbrisala iz spomina. Kot neizkušena in naivna punca sem nekaj časa mislila, da se fant heca. Potem mi je pa, na moje močno presenečenje, poslal zasebca z vsemi možnimi podatki, ki jih je mogel izbrskati o Anji, ki živi v Savinjski dolini, študira na Pedagoški in se ukvarja z glasbo. Smer študija, načrtovano temo diplomske, nameravan študij na Akademiji, delovanje pri Mladinskem cehu. udeležbo pri oratoriju, službo v Mozirju ...

O, B o ž e  m i l i !!!! Priznam, da mi je za par minut vzelo dah in za par ur dar govora. (Pa pri meni tega niti ni tako zelo lahko doseči. :P) Kako si lahko dovoli kaj takega, če mi že želi dvoriti? In še: toliko stvari je o meni na netu? O, Bože mili :(.

Nisem imela pojma, kako naj reagiram. Ali ni v navadi, da pri spoznavanju postavljaš vprašanja in ti druga stran odgovori? In potem opazuješ, kako reagira, kakšne besede uporablja, kako se izmika, kakšen humor uporablja ... V tistih časih, ko še nismo uporabljali FBja (ja, tudi taki dnevi so obstajali), to je bilo pred cca 10-imi leti, nismo imeli navade o svojih bodočih partnerjih brskati po netu. Počutila sem se razgaljena, napadena in kot da je nekdo vdrl v mojo zasebnost. Njegova gesta se mi je še posebej priskutila ravno zato, ker nisem dala prav veliko podatkov o sebi in je moral tip za internetom prebiti par ur, da je vse to izbrskal.

Skratka: grozno. Za pomoč pri odgovoru sem prosila prijatelja in se odločila, da ne bom priznala, da je brskal ravno o meni. Temu stalkerju sem napisala, da mi ni všeč, da je za mano brskal po netu in bi mi bilo bolj všeč, če bi me tisto, kar ga je zanimalo, naravnost vprašal.

Dopisala sem še, da se s tem najino dopisovanje zaključuje. Ker se je res. Da bi bila s takim ... ne, ni šans :P. Raje sem sama. Cel lajf. 

In umrem kot stara devica. Bom vsaj umrla srečna :)

Želim vam lep vikend,
Zofi

P. S.: Če želite deliti moj blog, ga lahko. Je odprt za vse :)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Roald Dahl: Pepelka

Zakaj objavljam izkušnje z zmenkov in kakšna je dobra alternativa zmenkom na slepo?

Turkiz, žad, safir in ametist. Pa srebro ali belo zlato. 1/2