dipl. prof.
Wiiii!!!!
KONČNO SEM DIPLOMIRALAAAAA!
Vpisala sem se leta 1995 in na včerajšnji dan, po 21-ih letih, napisala svojo sklepno zgodbo na Pedagoški. Nor občutek!
Že dolga leta si nisem niti upala upat na to, da bom kdaj končala faks in sem študij obesila na klin. Zdaj pa, ko mi je voda začela pošteno tečt v grlo, sem zbrala moč in pogum ter se lotila svojih zadnjih dveh izpitov. Sploh ne bom o tem, da sem zadnjega pisala v petek pred tistim zloglasnim 5. septembrom in rezultat izvedela šele v ponedeljek, 5. septembra ob 9h, ko mi je Zgaga dal izpit na mizo in rekel: Ni 6. 7 je!" Jaz sem pomislila pa samo: "Bogu hvala!"
In potem šibala v Stegne po vezan izvod diplome in se točno ob 10h, ko so odprli referat, postavila v vrsto za 150-imi sotrpini. Ob 13.30 končno oddala diplomo in šla domov spat. Najbrž ni treba posebej poudarjat, da sem po enem mesecu in pol (kolikor je trajalo, da sem iz nule začela z diplomo in iz nule začela z učenjem filozofije) končno enkrat zaspala brez skrbi in se zbudila srečna.
V tistem mesecu in pol sem popila vso vodo, ki mi je stekla v grlo, poleg fasala še infekt zgornjih dihal in antibiotike ter PREŽIVELA. Sem pa vmes veliko molila in Jezusu govorila: "Daješ mi vedeti, da bo šlo vse ok. Prav. Jaz se bom potrudila po najboljših močeh, od tebe pa pričakujem, da boš naredil vse ostalo." In je.
In danes lahko s ponosom rečem, da mi je uspelo! Končno sem diplomirana profesorica in čisto nikoli mi čisto nihče ne bo mogel več reči: "Tista dva izpita in diplomo boš pa že naredila! Malo se potrudi!" In še danes, ko je vse to že za mano, bi vsakega, ki mi je to kdajkoli rekel, najraje na gobec. Kaj pa vi veste, kaj vse je stalo za tema dvema izpitoma in diplomo? Ste jih kdaj naredili? Ne. Torej?
V glavnem: ferik sem! In čist sem konc :). Samo spim še. In jem. In se veselim. In moja familija: mami se bo vsak čas razpočila od ponosa, pa dedek in babica tudi ... Teta že načrtuje piknik ob bratrančevi in moji diplomi (jap, tudi njemu je voda tekla v grlo :/ ), moji prijatelji pa itak. Telefon mam z SMS čestitakmi čist zafilan, na FBju pa ne uspem sproti lajkat vseh čestitk. Lepo je imeti ob sebi take ljudi, ki me imajo radi in mi to pokažejo :)
Vredno je bilo popit vso tisto vodo, ki mi je stekla v grlo. Zdaj moram samo še stres prepričat, da zapusti moj želodec, pa bo :)
Hvala, da se veselite z mano :)
Zofi :)
KONČNO SEM DIPLOMIRALAAAAA!
Vpisala sem se leta 1995 in na včerajšnji dan, po 21-ih letih, napisala svojo sklepno zgodbo na Pedagoški. Nor občutek!
Že dolga leta si nisem niti upala upat na to, da bom kdaj končala faks in sem študij obesila na klin. Zdaj pa, ko mi je voda začela pošteno tečt v grlo, sem zbrala moč in pogum ter se lotila svojih zadnjih dveh izpitov. Sploh ne bom o tem, da sem zadnjega pisala v petek pred tistim zloglasnim 5. septembrom in rezultat izvedela šele v ponedeljek, 5. septembra ob 9h, ko mi je Zgaga dal izpit na mizo in rekel: Ni 6. 7 je!" Jaz sem pomislila pa samo: "Bogu hvala!"
In potem šibala v Stegne po vezan izvod diplome in se točno ob 10h, ko so odprli referat, postavila v vrsto za 150-imi sotrpini. Ob 13.30 končno oddala diplomo in šla domov spat. Najbrž ni treba posebej poudarjat, da sem po enem mesecu in pol (kolikor je trajalo, da sem iz nule začela z diplomo in iz nule začela z učenjem filozofije) končno enkrat zaspala brez skrbi in se zbudila srečna.
V tistem mesecu in pol sem popila vso vodo, ki mi je stekla v grlo, poleg fasala še infekt zgornjih dihal in antibiotike ter PREŽIVELA. Sem pa vmes veliko molila in Jezusu govorila: "Daješ mi vedeti, da bo šlo vse ok. Prav. Jaz se bom potrudila po najboljših močeh, od tebe pa pričakujem, da boš naredil vse ostalo." In je.
In danes lahko s ponosom rečem, da mi je uspelo! Končno sem diplomirana profesorica in čisto nikoli mi čisto nihče ne bo mogel več reči: "Tista dva izpita in diplomo boš pa že naredila! Malo se potrudi!" In še danes, ko je vse to že za mano, bi vsakega, ki mi je to kdajkoli rekel, najraje na gobec. Kaj pa vi veste, kaj vse je stalo za tema dvema izpitoma in diplomo? Ste jih kdaj naredili? Ne. Torej?
V glavnem: ferik sem! In čist sem konc :). Samo spim še. In jem. In se veselim. In moja familija: mami se bo vsak čas razpočila od ponosa, pa dedek in babica tudi ... Teta že načrtuje piknik ob bratrančevi in moji diplomi (jap, tudi njemu je voda tekla v grlo :/ ), moji prijatelji pa itak. Telefon mam z SMS čestitakmi čist zafilan, na FBju pa ne uspem sproti lajkat vseh čestitk. Lepo je imeti ob sebi take ljudi, ki me imajo radi in mi to pokažejo :)
Vredno je bilo popit vso tisto vodo, ki mi je stekla v grlo. Zdaj moram samo še stres prepričat, da zapusti moj želodec, pa bo :)
Hvala, da se veselite z mano :)
Zofi :)
Čas je, da si končno naliješ čistega vina :-) ČESTITAM!
OdgovoriIzbrišiZofi, bravo, tako iskreno in odkritosrčno!
OdgovoriIzbriši