Niti pol metuljčka. Niti BZ od čebelic. Nič.
Počasi počasi prihajam k sebi.
Moji podočnjaki bodo počasi prešli z velikosti "podočnjaki do kolen" do "na meji vidnega". Vzela sem si čas in uredila sračje gnezdo na glavi, se z epilatorjem, voskom in britvico pripravila na razvajanje v bazenu (Eva, komaj že čakaaaam :) :) :) ), vrnila skoraj vse knjige v knjižnico (za diplomo sem jih prebrala preko 150, + študijska literatura za zadnji izpit) in prejela skoraj vse čestitke ob diplomi.
Precej znank me je v tem tednu (pa šele torek je :) ) vprašalo, kako kaj moji zmenki. In vsem odgovorim isto: "Trenutno sem v drugem filmu in še nisem imela časa za to." Očitno mislijo, da sem direktno z zagovora skočila na prvi zmenek in potem v tem tempu nadaljevala do večera :).
No, ni tako :). Tudi kake čudne gužve ni: da bi kar v vrsti stali, se pri meni še ni zgodilo. :)
Je pa en fant, ki se trudi okrog mene. Zelo prijazen, ustrežljiv, prijeten ... Spoznala sva se preko prijateljev. Sredi poletja. Že na začetku sem mu povedala, da trenutno nimam časa za te reči. Da se učim za zadnji izpit in pišem diplomo. Ker je fejst fant, ni preveč silil vame. Za kar sem mu totalno hvaležna. Na vsakih 14 dni mi je poslal SMS, v katerem me je vprašal, kako sem in mi zaželel veliko uspeha. In me potem pustil biti pridna.
Res prijeten fant. Ampak mi ob njem nič ne zaigra :(. Niti pol metuljčka. Niti BZ od čebelic. Nič.
In sama sebi se zdim čudna. Zakaj ... Kako to ... Ali ... Ja, čudna sem.
Kdaj pa kdaj sem že bila na drugi strani.
Sama sem bila zaljubljena do ušes, takratna simpatija pa ... nič. Šele zdaj v celoti razumem, kako je to. Saj veš: ko ne razumeš, zakaj on/ona ne čuti nič, ti si pa prepričan/a, da je tale tisti/a pravi/a. Pa ne moreš in ne moreš razumeti, zakaj simpatiji ni do tebe in ni do tega in ne deli istih čustev in ni zaljubljen/a vate in ne vrača pozornosti ... Skratka: nič.
Tokrat je drugič v mojem življenju, da sem nekomu všeč, meni pa on ni. Zelo mi je žal, da je tako, ampak v te reči se po mojem ni pametno prisilit.
Lahko se potrudim in pojem neprevečdobro hrano. Lahko se potrudim in sem na žurki malo dlje kot si želim. Lahko se potrudim in sem prijazna (a ne hinavska) do človeka, ki bi ga najraje na gobec. Lahko se potrudim, se izpod kovtra spravim sredi noči in peljem cimro na avtobus/vlak/letalo. Ampak pri tehle čustvih ... Ne, tukaj se pa ni dobro potruditi čez svojo mero.
Iz večih razlogov:
- ko molim za življenjskega partnerja, vedno dodam še prošnjo: "Prosim, da se bova prepoznala." Torej ta ni pravi.
- sama si želim biti izbrana in ne "zadnji vlak", torej želim to tudi njemu. Ta ni izbran.
- če mi že na začetku nič ne igra, si ne predstavljam, kako bi bilo, ko bo star in betežen in zoprn in zjamran. Ojoj. Ne, ni pravi.
- čeprav sem zadnja dva meseca popolnoma posvetila dokončanju študija, sem imela tudi čas za sanjarjenje (saj vemo, kako je, preden zaspimo), za 10-minutni klepet s prijateljicami (one vidijo stvar od daleč in dodajo drug vidik) ... A mi v vsem tem času ni srce niti enkrat zaigralo zanj. Torej ...
Žal mi je, ampak tako je. Sem pa prepričana, da bo na njegovem vidiku kmalu tista punca, ki bo v njem našla princa svojih sanj, on pa v njej privlačno lepotico, ki bo z njim jadrala skozi življenje.
In bo eni super punci prva izbira in najboljši možni partner in najboljši očka njunim otrokom. In on ji bo lahko pel: "Pridi, najdražja moja", "Kako lepa si, moja draga, kako lepa", "Vstani, moja draga, lepotica moja" (iz Visoke pesmi).
In ona njemu: "Moj ljubi je moj in jaz sem njegova", Pridi, moj ljubi", "Deni me kot pečat na svoj laket" (iz Visoke pesmi).
Ja, nisem jaz tista, ki je prava zanj :).
Prava sem za nekoga drugega. Ki, očitno, jezdi na želvi. Ki je mogoče že crknla :P.
Lp, Zofi
Moji podočnjaki bodo počasi prešli z velikosti "podočnjaki do kolen" do "na meji vidnega". Vzela sem si čas in uredila sračje gnezdo na glavi, se z epilatorjem, voskom in britvico pripravila na razvajanje v bazenu (Eva, komaj že čakaaaam :) :) :) ), vrnila skoraj vse knjige v knjižnico (za diplomo sem jih prebrala preko 150, + študijska literatura za zadnji izpit) in prejela skoraj vse čestitke ob diplomi.
Precej znank me je v tem tednu (pa šele torek je :) ) vprašalo, kako kaj moji zmenki. In vsem odgovorim isto: "Trenutno sem v drugem filmu in še nisem imela časa za to." Očitno mislijo, da sem direktno z zagovora skočila na prvi zmenek in potem v tem tempu nadaljevala do večera :).
No, ni tako :). Tudi kake čudne gužve ni: da bi kar v vrsti stali, se pri meni še ni zgodilo. :)
Je pa en fant, ki se trudi okrog mene. Zelo prijazen, ustrežljiv, prijeten ... Spoznala sva se preko prijateljev. Sredi poletja. Že na začetku sem mu povedala, da trenutno nimam časa za te reči. Da se učim za zadnji izpit in pišem diplomo. Ker je fejst fant, ni preveč silil vame. Za kar sem mu totalno hvaležna. Na vsakih 14 dni mi je poslal SMS, v katerem me je vprašal, kako sem in mi zaželel veliko uspeha. In me potem pustil biti pridna.
Res prijeten fant. Ampak mi ob njem nič ne zaigra :(. Niti pol metuljčka. Niti BZ od čebelic. Nič.
In sama sebi se zdim čudna. Zakaj ... Kako to ... Ali ... Ja, čudna sem.
Kdaj pa kdaj sem že bila na drugi strani.
Sama sem bila zaljubljena do ušes, takratna simpatija pa ... nič. Šele zdaj v celoti razumem, kako je to. Saj veš: ko ne razumeš, zakaj on/ona ne čuti nič, ti si pa prepričan/a, da je tale tisti/a pravi/a. Pa ne moreš in ne moreš razumeti, zakaj simpatiji ni do tebe in ni do tega in ne deli istih čustev in ni zaljubljen/a vate in ne vrača pozornosti ... Skratka: nič.
Tokrat je drugič v mojem življenju, da sem nekomu všeč, meni pa on ni. Zelo mi je žal, da je tako, ampak v te reči se po mojem ni pametno prisilit.
Lahko se potrudim in pojem neprevečdobro hrano. Lahko se potrudim in sem na žurki malo dlje kot si želim. Lahko se potrudim in sem prijazna (a ne hinavska) do človeka, ki bi ga najraje na gobec. Lahko se potrudim, se izpod kovtra spravim sredi noči in peljem cimro na avtobus/vlak/letalo. Ampak pri tehle čustvih ... Ne, tukaj se pa ni dobro potruditi čez svojo mero.
Iz večih razlogov:
- ko molim za življenjskega partnerja, vedno dodam še prošnjo: "Prosim, da se bova prepoznala." Torej ta ni pravi.
- sama si želim biti izbrana in ne "zadnji vlak", torej želim to tudi njemu. Ta ni izbran.
- če mi že na začetku nič ne igra, si ne predstavljam, kako bi bilo, ko bo star in betežen in zoprn in zjamran. Ojoj. Ne, ni pravi.
- čeprav sem zadnja dva meseca popolnoma posvetila dokončanju študija, sem imela tudi čas za sanjarjenje (saj vemo, kako je, preden zaspimo), za 10-minutni klepet s prijateljicami (one vidijo stvar od daleč in dodajo drug vidik) ... A mi v vsem tem času ni srce niti enkrat zaigralo zanj. Torej ...
Žal mi je, ampak tako je. Sem pa prepričana, da bo na njegovem vidiku kmalu tista punca, ki bo v njem našla princa svojih sanj, on pa v njej privlačno lepotico, ki bo z njim jadrala skozi življenje.
In bo eni super punci prva izbira in najboljši možni partner in najboljši očka njunim otrokom. In on ji bo lahko pel: "Pridi, najdražja moja", "Kako lepa si, moja draga, kako lepa", "Vstani, moja draga, lepotica moja" (iz Visoke pesmi).
In ona njemu: "Moj ljubi je moj in jaz sem njegova", Pridi, moj ljubi", "Deni me kot pečat na svoj laket" (iz Visoke pesmi).
Ja, nisem jaz tista, ki je prava zanj :).
Prava sem za nekoga drugega. Ki, očitno, jezdi na želvi. Ki je mogoče že crknla :P.
Lp, Zofi
Jaz imam občutek, da ne čakam fanta, ampak Godoja :D
OdgovoriIzbrišiOčitno potujeta oba na isti želvi :P.
OdgovoriIzbriši