Kira bruka! Na ohcet sem šla in ... 1/2

Ja, ta vikend sem bila na poroki in ohceti.
Saj veš ... poroka je obred, pri katerem mladoporočenca izpovesta obljubo, ohcet je pa žurka za tem. Ali, kakor je rekel duhovnik med mašo: poroka je tisto, kar je pomembno, ohcet pa tisto, kar je prijetno.

Že dolgo časa nazaj sem preko prijateljice spoznala njeno cimro. Zanimivo, zgovorno in radovedno dekle, ki je kmalu srečalo zanimivega fanta. Ker je bilo že dolgo prepričano, da fanta, ki ima rad hribe, je zabaven, poleg tega pa tudi veren, ne bo našlo, je bilo to zanjo veliko presenečenje. Bog je že vedel, kakšne želje je položil v njeno srce :).
Je pa res, da je tudi njen oče šel na romanje na Brezje prav z namenom, da ji izprosi krščanskega moža, ki rad hodi v hribe.

No ... Ta njen zdajšnji mož je ravno tak: umirjen in prijeten kristjan, ki obožuje hribolazenje.

Pa še en zanimiv podatek o njej: zelo rada bere moj blog in vedno komaj čaka, da bo kaj novega.
Draga novopečena žena, h kateri grem kmalu na obisk, me prav zanima, kaj boš rekla na tole pisanje 💑.

In kdaj smo se malo bolje spoznali? Lansko leto sta bila poleti povabljena na 3 poroke in ohceti. Ker sta si želela plesati, nihče od njiju pa ni imel pojma, kako, sta za inštrukcije prosila mene. Saj ne, da sem jaz neki hudi stručko. Smo pa imeli vsi trije dovolj volje, časa in znanja, da sta zmogla v vseh teh ohcetih uživati v gibanju ob glasbi. Kar je pa itak najbolj važno.
Septembra sta začela še hoditi na plesni tečaj na Rakovnik in njuno znanje plesa je strmo naraščalo.

Spotoma je dozorela tudi njuna želja po poroki. Na ohcet sta povabila našo skupno prijateljico. Ker pa ni imela spremljevalca, je za družbo povabila mene. Če prevedem v današnji jezik sem bila njen wedding date. :D Do vrha sva se peljali s kitaristom, ki je ravno tisto jutro kupil novega Subaruja. In ga je s takim guštom probaval po klancih in ovinkih, da tega res ni bilo za zamudit. Franci, hvala :).

Kljub zanimivim razmeram tegale prestopnega leta je njun datum o(b)stal. Želela sta si poroko v naravi in našla čudovito destinacijo, na katero so lahko prišli tudi stari starši in visoko noseča sestra: Veliko planino.

Kapelo, oltar in ograjo so jima domači čudovito okrasili.

Nebo je bilo brez oblačka, kar pomeni, da je bil dan čudovit. Glasbo smo ustvarjali njuni domači in še nekaj posameznikov z različnih koncev, maševal je res prijeten duhovnik, njuna obljuba je bila pa ... čudovita. V objemu hribov (kar sta si res želela) in v družbi ljudi, ki jih imata rada, je njuna skupna pot postala zaveza.

Sama sem jokala že med psalmom, za katerega sta izbrala Visoko pesem (Dolgo sem iskala ...). Prav vsi smo pa bili solzni med zahvalami. Bile so tako tople, iskrene in osebne, da nihče ni ostal suho-očnat.

Ker sem bila sama drugič na Veliki (prvič sem jo obiskala pri 10ih letih), sem tudi sama uživala v prijetni naravi in razgledih. Res je lepo tam gor. Ampak: če želite na samoten kraj, ne izbrat Velike. raje pejte na Menino ali Lepenatko. Tam je res blažen mir.

No, v glavnem ... bilo je lepo.

Do takrat, ko sem vrh Črnivca zalaufala svojo makino in se peljala prvih 50m proti Gorenjski ...

Nadaljevanje lahko prebereš tukaj.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Roald Dahl: Pepelka

Zakaj objavljam izkušnje z zmenkov in kakšna je dobra alternativa zmenkom na slepo?

Turkiz, žad, safir in ametist. Pa srebro ali belo zlato. 1/2