Kaj sem že pisala o nastopanju na TV?
Nekaj objav nazaj sem zapisala, kako me živ krst ne spravi na TV. No ... sledi prva novica o zarečenem kruhu.
Nekega lepega februarskega dne sem ugotovila, da moram plesat. Na bolj pogosti in cenejši bazi kot so bili salsa tečaji enkrat tedensko po 2 šolski uri za 40 €. To letno kar nanese. Še posebej, če nimaš bajne plače :P.
Pa sem takrat o tem potarnala kolegu s seminarja za vodje odraslih folklornih skupin, ki mi je ob tem navrgel, naj pridem v torek ali četrtek ob 19.30 na Kongresni trg 1 na Marolta. Pa sem res šla. In takoj ob vstopu zmotila pevsko vajo približno desetih deklet, ki jih je vodila Adriana Gaberščik. Po tem sem ostala tudi na plesnem delu vaje in kmalu mi je Akademska folklorna skupina France Marolt, s tem pa tudi ljudski plesi in glasba, zlezla pod kožo. Z naslednjo sezono sem postala tudi članica taiste pevske skupine, ki sem jo slišala takrat in se imenuje Pevke Akademske folklorne skupine France Marolt (AFSFM).
Samo na približno vsakih 20 let se na AFSFM nariše v isti generaciji novincev večja skupina dobrih pevk. Takšne so bile Katice in takšne smo me, Pevke AFSFM. Seveda nismo bile že prvo lepo tako lepo ubrane. Smo bile pa željne petja in vaje ter ljudske pesmi. Sprva smo se imenovale Mlade pevke AFSFM, saj je že od prej obstajala skupina (po stažu starejših) Pevk AFSFM. Ker nam pa ob službah in družinah hitro zmanjka časa za še dodatne dejavnosti, se je tista skupina kasneje poslovila z odrov. In smo se preimenovale v Pevke AFSFM. Pridevnik "mlade" ni bil več potreben, ker smo itak ostale samo me.
Naša vodja, Adriana, nam je nekega lepega dne predlagala, da bi poiskala (skoraj pozabljene) Marijine ljudske pesmi, me pa bi jih posnele v studiu. Seveda smo bile za! Ddd! In smo zvadile. In posnele. Potem pa je trajalo še nekaj dolgih mesecev, morda celo let, da je CD ugledal svet. Gre za dvojni CD, pri katerem je ena plata plod petja starejših Pevk AFSFM (Eno pesem čmo zapeti), druga pa Mladih pevk AFSFM, torej nas, z naslovom Lepa si, Marija.
Ko smo razmišljale o tem, kako z novico o izidu priti med nefolklornike, mogoče tudi med kristjane, saj bi jih najbrž zanimala tematika Marijinih pesmi, smo prišle na idejo, da bi bila oddaja Obzorja duha super stvar. In odziv?
"Anja, boš ti to zrihtala, ane?"
"Lahko."
Tako sem šla v akcijo in se kmalu že dogovarjala z voditeljico oddaje Romano Kocjančič, s katero sva se zmenili, da pridemo v studio na snemalni petek eno od pesmi z zgoščenke zapeti v živo, naša vodja pa bo v nekaj povedih predstavila nas, naš projekt in ljudsko pesem. Na žalost na snemanje nismo mogle vse. Ena sopevka ima službo in ne more manjkati, druga je v službi v Parizu, tretja pa je zbolela. Tako smo bile samo štiri. Ostale tri so s svojimi prisotnostjo in glasovi zelo zelo manjkale v naši sredi, a se nismo dale. Vseeno smo skušale uživati še namesto njih in se spotoma max potrudile.
Kakšen dan je to bil! Najprej nas je producentka peljala v garderobo, kjer smo se lahko preoblekle, potem pa z direktno v masko. To pomeni, da so nas naličili in nam uredili pričeske. Bilo je prav nobel samo sedeti in uživati, namesto, da bi morale vse to narediti same, kar smo itak vajene z nastopov. In prav luštne so nas napravili :). V garderobi smo imele še pol urice časa za upevanje in prepevanje starih hitov in ko nas je prišla producentka iskat, je omenila, da se je skozi vrata zelo lepo slišalo ter so prav vsi mimoidoči uživali ob naši glasbi 💓. Ooo, kak lep kompliment!
Ko pa smo prišle v studio, smo bile kot majhni otroci:
"O, lej, kako veliko luči!"
"Waw! A takole izgleda njihova scena!"
"O, čist divje! Ste nas vidle na ekranu?"
Kaj je šele bilo, ko smo videle "boben"! To je tista napravica, ki izpisuje besedilo, ki ga voditelj bere v kamero. Itak, da smo morale takoj probat :P.
... V studiu so že bili nekateri zaposleni, za katere ne vem natančne vloge. Si pa predstavljam, da so bili tonski tehnik, nekaj kamermanov, režiser, lučkar ... in seveda voditeljica Romana. Voditeljica je klepetala z Adriano, ostali studijci pa so opravljali še zadnja dela pred snemanjem. In imeli petkov komajčakamdabovikend izraz na obrazu. No ... ne prav dolgo. Ob našem otroškem navdušenju niso mogli dolgo ostati resni so se jim ustnice kar same vihale navzgor. 😏
Sprva so nam dali v roke mikrofone. No ... naš odziv vidite. Je pa res, da nismo še nikoli pele z mikrofoni. Prepričana sem, da bi se na posnetku videlo, kako se mi mikrofon v rokah trese 😏, zato sem prav hvaležna, da je Adriana zdilala, da so nam namestili dva stoječa mikrofona. Pa je režiser zaklical: "Katera stoji najbolj levo?"
Oglasila sem se: "Jaz!"
"Semle stopite."
Postavila sem se natančno na mesto njegovih stopal in odvrnila: "Samo ... jaz bom dala noge malo bolj skupaj, a prov?"
Ko je še ostalim trem odstavil pozicijo, nas je nekaj časa gledal, potem pa se začel smejat. Itak! Štiri navdušene energične mladenke ... Le kako bi mogel ostati resen 😋.
Odpele smo prvič. Jaz s hudo tremo. In odpele drugič. Sem se že manj tresla. In to je bilo to. Voditeljica je bila navdušena nad našim petjem, me pa nad nastopanjem v oddaji, tako da je bilo zadovoljstvo obojestransko. Treba je bilo samo še počakati na nedeljo in predvajanje oddaje ...
Seveda sem komaj čakala nedeljo, da sem si naš nastop ogledala po TVju ter kmalu po tem še v arhivu Rtvslo, vi pa si ga lahko ogledate tukaj. Moram priznati, da sem vsakič znova presenečena nad tem, kako dobro zvenimo. V troje, četrvoje ali pa vseh sedem. Pa če pojemo na horuk na odru ali pa v studiu, ko je pesem mogoče večkrat odpeti in izbrati najboljšo izvedbo. Tudi naš CD ... res smo dobre in res je lepo poslušati preprosto ljudsko Marijino pesem ... Priporočam!
Lahko ga naročite pri meni ali prek info@marolt.si. Je fajn tudi kot darilo :).
Želim vam veliko uživanja ob ljudski glasbi. Res sede in celice ob njej zavibrirajo z domačno resonanco, ki umirja telo in duha :).
Nekega lepega februarskega dne sem ugotovila, da moram plesat. Na bolj pogosti in cenejši bazi kot so bili salsa tečaji enkrat tedensko po 2 šolski uri za 40 €. To letno kar nanese. Še posebej, če nimaš bajne plače :P.
Pa sem takrat o tem potarnala kolegu s seminarja za vodje odraslih folklornih skupin, ki mi je ob tem navrgel, naj pridem v torek ali četrtek ob 19.30 na Kongresni trg 1 na Marolta. Pa sem res šla. In takoj ob vstopu zmotila pevsko vajo približno desetih deklet, ki jih je vodila Adriana Gaberščik. Po tem sem ostala tudi na plesnem delu vaje in kmalu mi je Akademska folklorna skupina France Marolt, s tem pa tudi ljudski plesi in glasba, zlezla pod kožo. Z naslednjo sezono sem postala tudi članica taiste pevske skupine, ki sem jo slišala takrat in se imenuje Pevke Akademske folklorne skupine France Marolt (AFSFM).
Samo na približno vsakih 20 let se na AFSFM nariše v isti generaciji novincev večja skupina dobrih pevk. Takšne so bile Katice in takšne smo me, Pevke AFSFM. Seveda nismo bile že prvo lepo tako lepo ubrane. Smo bile pa željne petja in vaje ter ljudske pesmi. Sprva smo se imenovale Mlade pevke AFSFM, saj je že od prej obstajala skupina (po stažu starejših) Pevk AFSFM. Ker nam pa ob službah in družinah hitro zmanjka časa za še dodatne dejavnosti, se je tista skupina kasneje poslovila z odrov. In smo se preimenovale v Pevke AFSFM. Pridevnik "mlade" ni bil več potreben, ker smo itak ostale samo me.
Naša vodja, Adriana, nam je nekega lepega dne predlagala, da bi poiskala (skoraj pozabljene) Marijine ljudske pesmi, me pa bi jih posnele v studiu. Seveda smo bile za! Ddd! In smo zvadile. In posnele. Potem pa je trajalo še nekaj dolgih mesecev, morda celo let, da je CD ugledal svet. Gre za dvojni CD, pri katerem je ena plata plod petja starejših Pevk AFSFM (Eno pesem čmo zapeti), druga pa Mladih pevk AFSFM, torej nas, z naslovom Lepa si, Marija.
Ko smo razmišljale o tem, kako z novico o izidu priti med nefolklornike, mogoče tudi med kristjane, saj bi jih najbrž zanimala tematika Marijinih pesmi, smo prišle na idejo, da bi bila oddaja Obzorja duha super stvar. In odziv?
"Anja, boš ti to zrihtala, ane?"
"Lahko."
Tako sem šla v akcijo in se kmalu že dogovarjala z voditeljico oddaje Romano Kocjančič, s katero sva se zmenili, da pridemo v studio na snemalni petek eno od pesmi z zgoščenke zapeti v živo, naša vodja pa bo v nekaj povedih predstavila nas, naš projekt in ljudsko pesem. Na žalost na snemanje nismo mogle vse. Ena sopevka ima službo in ne more manjkati, druga je v službi v Parizu, tretja pa je zbolela. Tako smo bile samo štiri. Ostale tri so s svojimi prisotnostjo in glasovi zelo zelo manjkale v naši sredi, a se nismo dale. Vseeno smo skušale uživati še namesto njih in se spotoma max potrudile.
Kakšen dan je to bil! Najprej nas je producentka peljala v garderobo, kjer smo se lahko preoblekle, potem pa z direktno v masko. To pomeni, da so nas naličili in nam uredili pričeske. Bilo je prav nobel samo sedeti in uživati, namesto, da bi morale vse to narediti same, kar smo itak vajene z nastopov. In prav luštne so nas napravili :). V garderobi smo imele še pol urice časa za upevanje in prepevanje starih hitov in ko nas je prišla producentka iskat, je omenila, da se je skozi vrata zelo lepo slišalo ter so prav vsi mimoidoči uživali ob naši glasbi 💓. Ooo, kak lep kompliment!
Ko pa smo prišle v studio, smo bile kot majhni otroci:
"O, lej, kako veliko luči!"
"Waw! A takole izgleda njihova scena!"
"O, čist divje! Ste nas vidle na ekranu?"
Kaj je šele bilo, ko smo videle "boben"! To je tista napravica, ki izpisuje besedilo, ki ga voditelj bere v kamero. Itak, da smo morale takoj probat :P.
... V studiu so že bili nekateri zaposleni, za katere ne vem natančne vloge. Si pa predstavljam, da so bili tonski tehnik, nekaj kamermanov, režiser, lučkar ... in seveda voditeljica Romana. Voditeljica je klepetala z Adriano, ostali studijci pa so opravljali še zadnja dela pred snemanjem. In imeli petkov komajčakamdabovikend izraz na obrazu. No ... ne prav dolgo. Ob našem otroškem navdušenju niso mogli dolgo ostati resni so se jim ustnice kar same vihale navzgor. 😏
Sprva so nam dali v roke mikrofone. No ... naš odziv vidite. Je pa res, da nismo še nikoli pele z mikrofoni. Prepričana sem, da bi se na posnetku videlo, kako se mi mikrofon v rokah trese 😏, zato sem prav hvaležna, da je Adriana zdilala, da so nam namestili dva stoječa mikrofona. Pa je režiser zaklical: "Katera stoji najbolj levo?"
Oglasila sem se: "Jaz!"
"Semle stopite."
Postavila sem se natančno na mesto njegovih stopal in odvrnila: "Samo ... jaz bom dala noge malo bolj skupaj, a prov?"
Ko je še ostalim trem odstavil pozicijo, nas je nekaj časa gledal, potem pa se začel smejat. Itak! Štiri navdušene energične mladenke ... Le kako bi mogel ostati resen 😋.
Odpele smo prvič. Jaz s hudo tremo. In odpele drugič. Sem se že manj tresla. In to je bilo to. Voditeljica je bila navdušena nad našim petjem, me pa nad nastopanjem v oddaji, tako da je bilo zadovoljstvo obojestransko. Treba je bilo samo še počakati na nedeljo in predvajanje oddaje ...
Seveda sem komaj čakala nedeljo, da sem si naš nastop ogledala po TVju ter kmalu po tem še v arhivu Rtvslo, vi pa si ga lahko ogledate tukaj. Moram priznati, da sem vsakič znova presenečena nad tem, kako dobro zvenimo. V troje, četrvoje ali pa vseh sedem. Pa če pojemo na horuk na odru ali pa v studiu, ko je pesem mogoče večkrat odpeti in izbrati najboljšo izvedbo. Tudi naš CD ... res smo dobre in res je lepo poslušati preprosto ljudsko Marijino pesem ... Priporočam!
Lahko ga naročite pri meni ali prek info@marolt.si. Je fajn tudi kot darilo :).
Želim vam veliko uživanja ob ljudski glasbi. Res sede in celice ob njej zavibrirajo z domačno resonanco, ki umirja telo in duha :).
Komentarji
Objavite komentar