Cenim življenje
In v ponedeljek sta šla mami in brat po atija v bolnico. Kakšno veselje!!! :)
Itak je najprej popil kozarec domače vode. Že v bolnici je omenil, da ima voda iz tamkajšnje pipe čuden okus. In mu je mami iz torbice pričarala plastenko domače poglednce. Hvaležen je bil do neba in rekel, da jo bo imel samo za talepš :).
No, in doma se je končno lahko do sitega napil mrzle domače vode. (Ki je nekaj najboljšega, kar človek sploh lahko pije). Jaz pa sem počasi krenila proti Lj stanovanju, saj sem morala naslednji dan v službo.
Ne morem povedati, kako zelo ibržno se mi je zdelo naslednji dan biti v službi (da ne bo pomote: rada hodim v službo in se imam tam prav fajn), ko bi pa lahko bila doma pri familiji in pomagala pri domačih opravilih. Je pa šele ta dan prišel za mano ves stres, ki sem ga prejšnje dni tlačila na dno misli. Prišel je z vso silo in močjo ... in sem rabila nekaj dni ter precej pogovorov s prijatelji, da sem se sestavila nazaj.
Še vedno ni vse tako kot je bilo prej in mislim, da nikoli več ne bo. :(
Bogu hvala! Po pretresih letošnjega adventa bistveno bolj cenim življenje: vrednost tega, da živim, da živijo moji najdražji, da ostajamo živi tudi po nesrečah pri delu in/ali v prometu ... Nikoli več ne bom s tako samoumevnostjo gledala na življenje.
Očitno je tudi to ena od lekcij, ki jih moram predelati.
Hvaležna sem tudi za tvoje življenje. Pravi čudež je, da je tvojo jajčno celico oplodila tvoja semenčica. Da sta kompatibilni in sta se razvijali ter delili čez prve kritične ure, pa potem vse do poroda, skozi rojstvo, čez vse otroške nesreče, pa čez vse prometne zanimivosti, ki ti jih je bilo dano preživeti, pa vse padce po pragih, pločnikih in stopnicah ... očitno ti je namenjeno posebno poslanstvo.
Danes je prvi dan sprememb na boljše. Jupijupi!
Itak je najprej popil kozarec domače vode. Že v bolnici je omenil, da ima voda iz tamkajšnje pipe čuden okus. In mu je mami iz torbice pričarala plastenko domače poglednce. Hvaležen je bil do neba in rekel, da jo bo imel samo za talepš :).
No, in doma se je končno lahko do sitega napil mrzle domače vode. (Ki je nekaj najboljšega, kar človek sploh lahko pije). Jaz pa sem počasi krenila proti Lj stanovanju, saj sem morala naslednji dan v službo.
Ne morem povedati, kako zelo ibržno se mi je zdelo naslednji dan biti v službi (da ne bo pomote: rada hodim v službo in se imam tam prav fajn), ko bi pa lahko bila doma pri familiji in pomagala pri domačih opravilih. Je pa šele ta dan prišel za mano ves stres, ki sem ga prejšnje dni tlačila na dno misli. Prišel je z vso silo in močjo ... in sem rabila nekaj dni ter precej pogovorov s prijatelji, da sem se sestavila nazaj.
Še vedno ni vse tako kot je bilo prej in mislim, da nikoli več ne bo. :(
Bogu hvala! Po pretresih letošnjega adventa bistveno bolj cenim življenje: vrednost tega, da živim, da živijo moji najdražji, da ostajamo živi tudi po nesrečah pri delu in/ali v prometu ... Nikoli več ne bom s tako samoumevnostjo gledala na življenje.
Očitno je tudi to ena od lekcij, ki jih moram predelati.
Hvaležna sem tudi za tvoje življenje. Pravi čudež je, da je tvojo jajčno celico oplodila tvoja semenčica. Da sta kompatibilni in sta se razvijali ter delili čez prve kritične ure, pa potem vse do poroda, skozi rojstvo, čez vse otroške nesreče, pa čez vse prometne zanimivosti, ki ti jih je bilo dano preživeti, pa vse padce po pragih, pločnikih in stopnicah ... očitno ti je namenjeno posebno poslanstvo.
Danes je prvi dan sprememb na boljše. Jupijupi!
Komentarji
Objavite komentar